Kmetje so po podatkih ministrstva za kmetijstvo lani zavarovali 36.762 hektarjev posekov, nasadov in plodov. To je najmanj po letu 2010. Kot glavni razlog, zakaj svojih posevkov in plodov ne zavarujejo, navajajo ceno. Benjamin Schlauer, direktor podružnice Agro Zavarovalnice v Sloveniji, ki je specializirana za zavarovanje posevkov, plodov in živali, se z njimi ne strinja. Premije so po njegovi oceni zelo nizke. Kmetje, ki trdijo, da je subvencionirana premija 350 evrov za deset hektarjev pšenice draga, imajo na dvorišču običajno parkiran lep avto. Zavarovanje za ta avto ni poceni. Na tej podlagi Benjamin Schlauer sklepa, da imajo kmetje vedno denar za zavarovanje avtomobila, četudi premija znese 1000 evrov, hitro pa pozabijo na zavarovanje pridelkov, ki so jim vir prihodkov.
V Zavarovalnici Triglav pravijo, da premije oblikujejo glede na škodo v posameznih regijah in značilnosti posamezne kulture ob upoštevanju aktuarskih izračunov in zahtev pozavarovalnic. "Konkretna višina zavarovalne premije je torej odvisna od regije, na kateri se nahajajo sadovnjaki oziroma vinogradi pridelovalca, in ugodnosti, do katerih je zavarovanec upravičen pri naši zavarovalnici," so nam pojasnili.
Zavarovanja Agro Zavarovalnice poleg zavarovalnic Sava in Adriatic kmetom ponuja tudi Deželna banka Slovenije. Po njeni oceni strošek za zavarovanja ni zanemarljiv, vendar ga je mogoče prilagoditi s pravilno izbiro zavarovalnega produkta - pa tudi s prilagoditvami glede na finančno zmožnost kmetije (možnost obročnega plačila premije) in subvencijo ministrstva za kmetijstvo.
Manj konkurence, višje premije
Ker so se splošne zavarovalnice razen Triglava odločile tržiti zavarovanja posevkov in plodov Agro Zavarovalnice, je konkurenca med ponudniki teh zavarovanj majhna in tako je majhen tudi pritisk na cene premij. Aleksandra Rehberger Tisnikar, izvršna direktorica premoženjskih zavarovanj v Adriatic Slovenici, nam je pojasnila, da zavarovanje posevkov terja specifična znanja in kompleksno administracijo, tudi zaradi državnega sofinanciranja premij. "Zavarovalnica Adriatic Slovenica je imela na tem področju vrsto let dokaj nizek obseg premije, kar nas je spodbudilo k sodelovanju s specialistom za ta zavarovanja," razlaga Tisnikarjeva.
Benjamin Schlauer, ki pravi, da kmetje premalo izkoriščajo možnost za sklepanje skupinskih zavarovanj prek zadrug in društev, je kot primer zavarovanja Agro Zavarovalnice navedel zavarovanje sadovnjaka z jablanami s sistemom za zaščito proti toči s premijo 530 evrov na hektar. Zavarovanec je v primeru škode za pridelek jabolk upravičen do zavarovalne vsote 16 tisoč evrov na hektar, za mrežo proti toči in konstrukcijo ter za sadna drevesa pa po 15 tisoč evrov na hektar. Skupna zavarovalna vsota torej v tem primeru znaša 46 tisoč evrov na hektar.
Zavarovanci, ki jim je povzročila škodo letošnja aprilska pozeba, lahko za izpad pridelka jabolk prejmejo najvišjo odškodnino, ki znaša 90 odstotkov od zavarovalne vsote, kar je 14.400 evrov na hektar. Takšnih zavarovancev bo po Schlauerjevih besedah kar veliko. Tisti, ki sta jim toča ali veter uničila mreže za zaščito pred točo in konstrukcije, lahko dobijo še dodatnih deset tisoč evrov na hektar, za uničena sadna drevesa v desetem letu starosti pa še dvanajst tisoč evrov na hektar. Skupna odškodnina za zavarovance Agro Zavarovalnice s popolno škodo tako doseže 36 tisoč evrov na hektar.
Letos za sofinanciranje premij na voljo 2,4 milijona evrov
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je zavarovanje temeljni ukrep za ublažitev posledic neugodnih vremenskih razmer oziroma naravnih nesreč z namenom zagotovitve stabilnega dohodkovnega položaja kmetijskih gospodarstev in kmetijstva. Zaradi tega od leta 2006 sofinancirajo zavarovalne premije. Tako država spodbuja kmetijske pridelovalce, da svoje pridelke zavarujejo pred posledicami naravnih nesreč in živali za primer bolezni. Za sofinanciranje zavarovalnih premij je letos na voljo dobrih 2,4 milijona evrov.
Na ministrstvu še razlagajo, da lahko kmetje za sofinanciranje zavarovalnih premij uveljavljajo tudi druge državne pomoči (na primer sofinanciranje iz občinskih sredstev), ki pa skupaj ne smejo presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije.
