Barbara Bradač Aljoša Peršak
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Mariborčani bodo predvidoma prihodnji mesec v nabiralnike dobili brezplačnik, ki ga bo izdajalo podjetje RTS 24. Tako je napovedalo v svoji informativni televizijski oddaji: "Da bi tudi dobre in pozitivne informacije prišle v nabiralnike vseh gospodinjstev v mariborski občini." Uradnih odgovorov, kako se bo časopis imenoval, v kolikšni nakladi bo izhajal, kako se bo financiral, kdo bo odgovorni urednik in podobno, skorajda ni mogoče dobiti. Direktor RTS 24, Kitajec Zhou Hongbing, se na naše elektronsko sporočilo ni odzval, finančni direktor družbe Martin Vrečko je pred kratkim odstopil, producent televizijskega programa Darko Berlič pa na konkretna vprašanja ni želel odgovarjati.
Ljudje dobro vedo, kdo je Frandrej Fištrangler
Boris Vezjak, publicist in predavatelj na mariborski filozofski fakulteti: "Brezplačniki, ki nastajajo leto pred volitvami, so po definiciji sumljivi projekti: vse razloge imamo domnevati, da s premišljeno politično agendo. Zanje morata biti izpolnjena dva pogoja: potrebujete bogat, a prikriti vir financiranja, morda ščepec oglaševalcev za kamuflažo, in seveda novinarje brez posebnih etičnih zadržkov. V Sloveniji imamo, zaradi ohlapne medijske zakonodaje in prevelike tolerance ceha, s tem bogate izkušnje, ne nazadnje jih je uporabljal že Franc Kangler, najbolj razvpito pa Janez Janša s svojima izdajama Slovenskega tednika in Ekspresa. Bizarni kapitalski vložki azijskih in drugih vlagateljev, s katerimi nas želi fascinirati župan Maribora s svojo čudežno letečo ekipo, so vsi po vrsti nenavadni, nelogični in ekonomsko neupravičljivi. Pri RTS-ovem brezplačniku bomo kmalu videli, kakšen interes sploh bi imeli lastniki z njegovim izdajanjem - ekonomskega zanesljivo ne. Ali si je županova loža zaželela zgolj novega trobila zase, ker trpi ob nenehnih razkritjih svojih hobotniških nečednosti v drugih medijih, bo zanesljivo mogoče hitro ugotoviti s prebiranjem vsebine. Primer Janše in stranke SDS nam kaže, da gre pri tem vedno za presojo, da političnih bitk ni mogoče izboriti brez medijskih učinkov, za čimer stoji presoja, da morate ljudstvo zmanipulirati. Če se bo nekoč pokazalo, da Fištravec počne ravno to, bo kot t. i. vstajniški župan še na enem področju zarinil nož v hrbet občankam in občanom - namesto glasnika njihovih zahtev bo obveljal za nekoga, ki jih je za ozke osebne politične in volilne potrebe znova izdal. Vendar ljudje niso neumni: zdaj že prav dobro vedo, kdo je Frandrej Fištrangler."
Imamo preveč in premalo medijev
Dr. Dejan Verčič, predstojnik oddelka za komunikologijo na FDV: "V Sloveniji imamo preveč in premalo medijev. Preveč, ker še obstoječih nismo pripravljeni dovolj plačevati, da bi se lahko razvijali in spodobno skrbeli za svoje zaposlene. Premalo, ker v množici občil pri nas večina ljudi ne najde svojega. Vse več rojenih po letu 1980 pa je po spletu medijsko odšlo - s telesi so še v Sloveniji, z glavami pa povsod drugod. Vsi skupaj svet vse manj doživljamo z mediji in vse bolj v njih: postali so vseprisotni - ne le časopis na mizi, televizija na zidu in radio v ozadju, temveč vse to in še marsikaj drugega na računalniku, tablici, telefonu, igralni konzoli, pametni uri … Mediji so danes resnični podaljški našega živčnega sistema. Ta pa je tarča povečanega draženja pred vsakimi volitvami, ko se mediji vseh vrst in različnega porekla še posebej množijo. Tisti, ki sodijo, da niso dovolj slišani in videni v obstoječih, si naredijo svoje, ki pa so najpogosteje kratkega daha, ker jim po volitvah zmanjka denarja. Izdajanje medijev je pač posel, ki se ga tisti, ki bi jih radi imeli, morajo naučiti. Sicer si morajo denar zagotoviti od drugod in ga vlagati v medijski posel. Ta pa je že z obstoječimi igralci in med njimi neurejen, zato so vsakokratni očitki novakom, da ne igrajo pošteno, dvolični in namenjeni zaščiti dejanskega stanja. Je pa težko razumeti, zakaj tisti, ki ne znajo uporabljati poceni in že razširjenih družbenih kanalov (predvsem spletnih strani in med Slovenci priljubljenega facebooka pa tudi instagrama, voutuba, twitterja …), menijo, da bodo obvladali dražje in dosti težje širljive, kot so na primer linearna televizija ali časopis. Pred volitvami je z mediji tako kot s kandidati: mnogi so poklicani, a redki so izbrani."
Porast števila medijev v volilnem letu
V razvidu medijev sta še vedno vpisana medij z imenom RTS in njegov izdajatelj TV 3, ni pa vpisan RTS 24. Na ministrstvu za kulturo so šele prejšnji četrtek od podjetja RTS 24 prejeli vlogo za vpis v razvid medijev za predlagani medij RTS 24. Po naših informacijah je pogosta praksa, da se poveča število vlog za vpis novih medijev v volilnem letu. Postopek vpisa RTS 24 še teče. Tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS še ni prejela nobene vloge za izdajo dovoljenja za program RTS 24, ki se vrti že od septembra letos. Lahko pa podjetje, ki predvaja televizijski program, v skladu z zakonodajo tudi izdaja tednik ali mesečnik. Mariborski brezplačnik naj bi sprva izhajal kot mesečnik, nato kot tednik.
