Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Pred drugim stavkovnim valom javnega sektorja je Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in direktor BSH Hišni aparati, razkril plačna pričakovanja delodajalcev: "Mislim, da bomo zelo kmalu skupaj s sindikatom zasebnega sektorja prišli tudi do nekega dogovora o ideji, da bi približno 1,7 odstotka prihodkov, kolikor jih danes v podjetjih namenjamo za razvoj, dvignili za 1-odstotno točko. To lahko naredimo, če bi rast plač zaostajala za vsaj eno odstotno točko glede na celotno rast. Če bi znali skupaj s sindikati zasebnega sektorja sprejeti to formulo, potem smo na dobri poti, da bomo imeli vsi nekaj od tega, ker bomo lahko v prihodnosti dvignili dodano vrednost tako, kot smo si postavili za cilj v strategiji za gospodarstvo do leta 2025."
ZSSS pa: vztrajamo pri ohranjanju realne rasti plač
Ideja o delodajalski formuli za dvig plač v zasebnem sektorju je ostala v minulem tednu v senci stavk. Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko politiko in trajnostni razvoj pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pa o taki plačni formuli pravi: "Zdaj moramo brezpogojno ohranjati realno rast plač povečano še za del rasti produktivnosti dela. Pri tem bomo vztrajali."
Ne uničujmo javnega sektorja
"GZS in vlada zdaj javni sektor in njihove zahteve demonizirata in skušata državljanom prikazati javni sektor kot nekaj neučinkovitega, neproduktivnega in slabega. Vlada govori o milijardi evrov in si nabira politične točke, obenem pa ne pove, da je za učinkovitost javnega sektorja odgovorna sama. Govori o milijardi evrov za popravo krivic, vendar ne razkrije, če je to res prava številka. Zavedati se moramo, da brez javnega sektorja državljani ne moremo živeti, prav tako tudi gospodarstvo ne more delovati brez njega," pravi izvršna sekretarka ZSSS Andreja Poje. "Podcenjujoč odnos do zdravstva, javnega šolstva, policije, do RTV in ostalih, lahko kaže tudi na željo po privatizaciji delov javnega sektorja. Preprečiti moramo njegovo uničenje, da ne bomo pristali tam, kjer so ZDA in še kakšna država, v kateri so množice ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti šolanja, ker si tega ne morejo plačati. Moti me tudi, da dopuščamo odhajanje mladih v tujino, četudi so se toliko let šolali in smo toliko vložili v njihovo izobraževanje. To, da so lahko postali strokovnjaki, smo vendar plačali mi. Jaz se skratka s takim izničevanjem javnega sektorja ne strinjam."
En evro plače v zahodni EU predlani le 35 centov v vzhodni
Lanska analiza Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) je pokazala, opozarjajo v ZSSS, da so povprečne plače v Sloveniji in ostalih vzhodnoevropskih državah (EU11) nižje od povprečnih plač v zahodnoevropskih državah (EU15). Nižje pa niso le v absolutnih zneskih, ampak so tudi nižje, kot bi lahko bile glede na ravni produktivnosti dela. V času krize se je razlika v plačah med članicami EU še dodatno povečala, saj so bili pritiski na nižanje plač v vzhodnoevropskih državah EU večji, nižja kot v zahodnoevropskih državah je bila tudi rast plač. Podatki kažejo, da zaposleni v vzhodnoevropskih državah v povprečju zaslužijo skoraj polovico manj od povprečne plače zaposlenih v zahodnih državah EU (EU15). V Sloveniji zaposleni prejmejo 60 odstotkov povprečne plače v EU15, v Bolgariji najmanj, le 18 odstotkov.
Plače v proizvodnih dejavnostih držav centralne in vzhodne Evrope so mnogo nižje, kot bi lahko bile, tudi glede na ravni produktivnosti dela. ETUI je lani (na podlagi podatkov iz leta 2013) ugotavljal, da obstaja "produktivnostna rezerva", ki zagotavlja v teh državah prostor za povečanje plač. Izračun je pokazal, da so v Nemčiji ob 100 evrih stroškov dela ustvarili 132 evrov dodane vrednosti, na Češkem ob enakih stroških163 evrov, na Slovaškem 147 evrov, na Poljskem 193 evrov, na Madžarskem 212 evrov dodane vrednosti, v Sloveniji pa smo ob 100 evrih stroškov dela ustvarili 147 evrov dodane vrednosti.
DDV ne bo nižji
Andrej Šircelj, poslanec SDS, ob zagovoru predloga, da bi znižali obe stopnji DDV na predkrizno raven in uvedli močno znižano 5- odstotno stopnjo DDV za izdelke in storitve, ki so nujno potrebni za življenje ljudi: "Odbor pravi, da ta predlog ni sistemski... 19 držav EU ima eno močno znižano stopnjo DDV... In kaj je nesistemskega v tem, da bi po naših ocenah lahko imeli ljudje letno 350 do 450 evrov več denarja?... Še kako sistemsko je, da imajo državljani več denarja in še kako sistemsko je seveda tudi to, da imajo s tem, ko imajo državljani več denarja, večji standard in večjo kvaliteto življenja. Če mislite, da je nesistemsko to, da upokojenci ne morejo zvezati prvi dan meseca z zadnjim, ste v zmoti. S tem bi ga lažje."
