Kako izbrati zdrav jogurt?

NR
10.06.2018 05:00

Številni vsebujejo dodane sestavine, ki znižujejo holesterol ali vsebujejo veliko vlaknin za bolj zdrava prebavila. Nekaterim jogurtom dodajajo tudi probiotike, žive mikroorganizme, ki pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro.

Poslušaj
V kombinaciji s sadjem
Profimedia

Jogurt je eden od najstarejših fermentiranih mlečnih izdelkov na svetu. Ko so ljudje začeli gojiti domače živali za pridelavo mleka, so zaradi kratkega roka trajanja začeli iskati rešitve za shranjevanje tega živila. Beseda jogurt prihaja iz turške besede yogurt in pomeni sesirjeno ali zgoščeno mleko, kar se tudi zgodi z mlekom pri proizvodnji jogurta. Jogurt je, tako kot mleko, bogat vir kalcija in beljakovin, vsebuje pa tudi druge hranilne snovi, kot so jod, vitamine D, B2 in B12 ter cink. Jogurt je pravzaprav bolj hranljiv kot mleko. Glavni razlog za to je, da je zaradi fermentacije jogurt lažje prebavljiv, hranljive snovi pa se lažje absorbirajo. Toda kateri jogurt izbrati?

Izdelava jogurta

Jogurt nastane z dodajanjem določenih bakterij v sveže mleko. Najpogosteje dodajani bakteriji sta Streptococcus thermophilus in Lactobacillus delbrueckii subsp. Bulgaricus, poleg njiju pa jogurtu dodajo še starterske jogurtove kulture. Njihov sinergijski odnos je ključni faktor za konsistenco končnega izdelka. Omenjene kulture lahko pozitivno vplivajo na zdravje in na primer ublažijo in skrajšajo diarejo.

Za poletno dobro jutro

Zakaj je zdrav

Jogurt je lažje prebavljiv kot mleko, saj encimi, ki sodelujejo pri fermentaciji, razgrajujejo snovi, kot je laktoza, na manjše delce, ki jih telo lažje absorbira. Prav tako lahko telo boljše izkoristi minerale, kot so kalcij, fosfor in železo, če ti izvirajo iz jogurta. Ker laktoza med fermentacijo razpade na mlečno kislino, lahko jogurt brez pomislekov uživajo tudi ljudje z laktozno intoleranco.
Uživanje jogurta ima veliko pozitivnih učinkov za zdravje, med drugim vsebuje tudi zdravo mikrobioto (črevesne bakterije). Jogurt je hrana za dobre bakterije in jim pomaga v boju proti povzročiteljem bolezni. Uživanje jogurta pozitivno vpliva na ohranjanje kostne gostote in znižuje tveganje za nastanek določenih vrst raka ter kužnih bolezni, saj krepi imunski sistem. Poleg tega jogurt pomaga odpraviti zaprtje, vnetne črevesne bolezni in okužbe z bakterijami, ki poškodujejo želodčno steno (Helicobacter pylori), bolezni z drisko in nekatere alergične reakcije na določeno hrano.

Kozji in ovčji najbolj zdrava

Za izdelavo jogurta se najpogosteje uporablja kravje mleko, čeprav obstajajo tudi druge vrste jogurta, na primer kozji in ovčji jogurt. Med omenjenimi jogurti so manjše razlike v hranilih. Čeprav nam morda kravje mleko najbolj diši, saj imata kozje in ovčje mleko neprijeten vonj, sta slednja bolj zdrava. Kozje mleko je lažje prebavljivo kot kravje in redkeje povzroča alergične reakcije. Vse bolj priljubljene pa postajajo tudi nemlečni nadomestki, kot sta sojino in kokosovo mleko.
Najbolj znane vrste jogurta so navadni jogurt, sadni jogurt, grški jogurt, zmrznjeni jogurt in tekoči jogurt. Navadni jogurt je iz mlečnih sestavin in fermentira v lončku ter je brez dodanega sladkorja ali sladil. Sadni jogurt ali jogurt z okusom je navadni jogurt z dodatkom sadja ali ojačevalcev okusa. Mlečna zmes praviloma fermentira v velikih posodah, nato pa jo ohladijo in mešajo za bolj kremno strukturo ter dodajo sadje ali druge okuse.
Grški jogurt je gost in tradicionalno pripravljen z odcejanjem sirotke, da bi dobili gostejšo, bogatejšo in bolj kremasto zmes. Vsebuje več beljakovin kot navaden jogurt in nima dodanega sladkorja. Zmrznjeni jogurt je zmrznjeno mleko z značilnim okusom po jogurtu. Po okusu bolj spominja na sladoled. Tekoče jogurte naredijo iz jogurtove mešanice iz posnetih mlečnih snovi. Na voljo so v različnih okusih, večinoma pa so bolj tekoči. Priljubljeni vrsti takega jogurta sta kefir in lassi.

Dodane sestavine

Številni jogurti vsebujejo dodane sestavine, ki znižujejo holesterol ali vsebujejo veliko vlaknin za bolj zdrava prebavila. Nekaterim jogurtom dodajajo tudi probiotike, žive mikroorganizme, ki pomagajo ohranjati zdravo črevesno floro. Najbolj znani vrsti bakterij sta Lactobacillus acidophilus in Bifidobacterium ter sta še posebej koristni za ljudi s prebavnimi težavami, na primer sindromom razdraženega črevesja.
Probiotiki so lahko bolj učinkoviti, kadar jih zaužijemo z jogurtom kot pa v obliki kapsul in z drugimi tekočinami. Bakteriji v starterski jogurtovi kulturi S. thermophilus in L. delbrueckii ssp. bulgaricus nista naravno prisotni v našem črevesju in ne preživita v kislih pogojih našega prebavnega trakta. Zaradi tega nimata posebnega vpliva na črevesno floro. Probiotiki pa lahko preživijo tudi v kislem okolju in lahko kolonizirajo veliko črevo. Redno uživanje jogurtov z dodanimi bakterijskimi kulturami naj bi prav tako zniževalo tveganje za nastanek srčne bolezni in zmanjševalo absorpcijo holesterola. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.