Slovenija je že maja pred dvema letoma prejela pristanek Hrvaške, da je pristojna za primer Ahmada Shamieha, saj so mu bili na Hrvaškem odvzeti prstni odtisi. A so se nato sodni postopki in pritožbe vlekli vse do 23. avgusta lani, ko je vrhovno sodišče potrdilo pravico notranjega ministrstva, da sirskega državljana vrne na Hrvaško, kjer je bil v svojem celem življenju le nekaj ur. S tem je avgusta tudi začel teči rok šestih mesecih od pravnomočne odločitve v pritožbenem postopku zoper dublinski sklep, ki določa čas, ki ga ima država članica EU, da vrne prosilca za mednarodno zaščito v državo, v kateri je najprej vstopil v EU. Po poteku tega roka postane država, v kateri je prosilec za azil trenutno, pristojna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito. "O preteku roka in brezpredmetnosti postopkov smo njegovi predstavniki ta teden obvestili tudi pristojne na ministrstvu za notranje zadeve," so zapisali v izjavi za javnost Ahmadovi prijatelji in zastopniki. Na notranjem ministrstvu pravijo, da so dopis prejeli in bodo "v čim krajšem času poslali odgovor". Ob tem so še dodali, da "konkretnih upravnih postopkov, ki še niso zaključeni, ne komentiramo. Pojasnjujemo pa, da postopki tečejo v skladu z odločitvami sodišč, ki jih bomo upoštevali tudi v prihodnje."
Ahmad Shamieh je pred dobrima dvema letoma v Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, tu v zadnjih dveh letih stkal številna prijateljstva in se vključil v izvedbo različnih kulturnih dogodkov ter pomagal organizirati tudi humanitarne akcije. Njegova zgodba se je obrnila v tragedijo, ko je jeseni lani notranje ministrstvo sporočilo, da namerava Ahmada Shamieha ne glede na njegovo integriranost v družbo deportirati na Hrvaško. Proti temu so se izrekli številni posamezniki in organizacije, k premisleku je pozval tudi predsednik vlade Miro Cerar, posredovali so poslanci vladnih strank Jasna Murgel (SMC), Peter Vilfan (DeSUS) in Jan Škoberne (SD), k temu, da se prekliče deportacija sirskega begunca, pa je pozval tudi poslanec Miha Kordiš (Levica). Prav tako se je za človeško rešitev zavzel predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Pekel na zemlji
Bombardiranje v predmestju Damaska, v sirski vzhodni Guti se danes nadaljuje in se je po poročanju sirskega observatorija za človekove pravice celo okrepilo. Včeraj je Rusija, ki podpira sirski režim Basharja al Asada, napovedala in neuspešno poskusila uresničiti vsakodnevno, pet urno humanitarno pavzo med bombardiranji režimskih sil. Ta pavza naj bi prebivalcem obleganega predela sirske prestolnice omogočila evakuirati ranjene, okoli 400.000 prebivalcem pa naj bi bila dostavljena nujno potrebna humanitarna pomoč - hrana in zdravila. V zadnjih napadih, ki so se začela z do sedaj nevideno intenzivnostjo 18. februarja, je umrlo že več kot 550 civilistov. Rusija je za nadaljevanje spopadov obtožila upornike, generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je v ponedeljek dejal, da se mora "pekel na zemlji" v vzhodni Guti ustaviti. V soboto je po pozivih in ogorčenju humanitarne skupnosti in političnih voditeljev nad bombardiranjem vzhodne Gute Varnostnemu svetu ZN vendarle uspelo sprejeti resolucijo o enomesečni prekinitvi bombardiranja, ki jo Rusija ni blokirala z vetom. Edina težava se je izkazalo, da začetek zaustavitve bombardiranja v resoluciji ni določen. V zadnjih bombardiranjih vzhodne Gute je umrlo in bilo ranjenih tudi veliko otrok, ob čemer je Unicef že sredi prejšnjega tedna sporočil, da "nimajo več besed, ki bi opisale trpljenje otrok in naše ogorčenje".
