Jan Zobec sodnikom: Patria, Kangler ... Nehajmo se sprenevedati!

"Slovenski sodniški novi razred in njegova suita," pravi nekdanji ustavni sodnik, zdaj spet sodnik vrhovnega sodišča, "ljudi neuspešno prepričuje, naj sodstvu zaupajo, v odmevnih kazenskih primerih pa ne zna pojasniti, od kod, zakaj, čemu hude kršitve človekovih pravic in serijski ter nepojasnjeni odstopi od ustaljene sodne prakse."

Jan Zobec
Jan Zobec
Tomaž Skale/Dnevnik

Datum 17. oktober 2018 14:00
Čas branja 4 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

"Enkrat se moramo nehati sprenevedati, da nič ne vidimo, nič ne slišimo in nič ne vemo. V resnici le nočemo videti in si priznati, da so skovanko (krivosodje, op. a.) sprovocirala čisto konkretna ravnanja čisto konkretnih sodnikov – in ne sodstva, kar tako, nasploh. Zgodovinska geneza žgoče besede pokaže, da za njo stojijo imena določljivih sodnikov, katerih ravnanja v nekaterih izpostavljenih kazenskih procesih vzbujajo hudo nelagodje in pomisleke. Preveč sistematična so, preveč tudi za laika očitno napačna, vse preveč med seboj usklajena in neprikrito usmerjena k istemu cilju, da bi razumen človek lahko še naprej naivno verjel, da je vse skupaj le čudno naključje ali nesrečna posledica elementarnega nepoznavanja in nerazumevanja abecede prava."

Skrajni čas za konkretna imena  

"Ne gre za nekakšna prefinjena pravniška tehtanja, za neke brez-hiperspektičnega-pravniškega-mikroskopa-težko-zaznavne-nianse v razumevanju hudo zapletenih pravnih institutov, ali za procesne finte in zdrse, ki se lahko vsakomur zgodijo. Ne, nikakor, ne! V teh, vsem dobro znanih primerih, od katerih sem, še kot ustavni sodnik, zelo od blizu spoznal vsaj enega, gre za nezaslišano, brutalno in sistematično nespoštovanje človekovih pravic, ki se na koncu okrona s kardinalno kršitvijo pravice do prostosti, gre, na primer, za kar štiri simultane odstope od ustaljene sodne prakse v eni sami zadevi – ki se vsi iztečejo v kršitev človekove pravice s hudimi, nepopravljivimi posledicami za prizadetega, za njegovo družino in na koncu za demokratičen proces v državi," piše v svoji novi kolumni na portalu Ius Info vrhovni sodnik Jan Zobec, prej sodnik ustavnega sodišča, v slovenskem sodstvu vztrajni "notranji opozicijec". 

Država "s podivjanim ali samovoljnim sodstvom" je nevarna

In naprej: "Če se sodna oblast zlorablja na način, da nedolžne ljudi (se pravi, kogarkoli, ki mu krivda ni dokazana z ustavno zapovedanim standardom onkraj razumnega dvoma) pošilja v zapor, potem od pravne države ne ostaja niti prazna, mrtva lupina. Država s podivjanim ali samovoljnim sodstvom, ki z zlorabami in s pravnimi manipulacijami mrcvari ljudi, ki se ji zdijo moteči, ni nič manj nevarna od predpravnega stanja, kjer je vsak v vojni z vsakomur. Morda je celo nevarnejša od tolp, ki, četudi podivjane in razčlovečene, nikoli ne morejo biti tako vsemogočne in tako omnipotentne, kot je lahko državni aparat."
"Prvi korak defibrilacije klinično mrtvega sodstva" je po Zobcu to, da se aktivira po njegovem impotenten imunski sistem: disciplinsko ukrepanje. Zdaj "sodstvo ni sposobno prepoznati imen, ki stojijo za vsemi prej nakazanimi kršitvami, zelo verjetno zlorabami sodniške službe, ter te nosilce sodne oblasti, četudi nekatere z več kot četrt stoletno zamudo, izločiti iz sodniških vrst".

Nekaj je narobe

Sodnik Zobec se odziva s tem na po njegovem "justično propagando v polnem zamahu". Kakor vsakič sesuje prejšnji in sedanji vrh sodstva v Sloveniji. Ki da nonstop prodaja, kako je stanje v sodstvu dobro, boljše kot včeraj in slabše, kot bo jutri. "Štejejo torej samo številke, storilnost, količina – predvsem pa tisti, ki so zadolženi za organizacijo proizvodnega procesa in meritve produkcije. Edino, kar kvari nališpano sliko uspešnosti, je ugled in zaupanje javnosti v sodstvo." 
"Glede zaupanja v neodvisnost sodnikov smo pri dnu, glede investicij v sodstvo v samem vrhu," povzame EU-grafikone za sklep, da je očitno "denar, investiran v slovensko sodstvo, slabo naložen ali napačno porabljen". To podkrepi s pritožbeno statistiko: "Od 353 sodb, ki jih je ESČP do sedaj izdalo zoper Slovenijo, je v 329 primerih ugotovilo kršitev vsaj ene od človekovih pravic, medtem ko je ustavno sodišče samo v lanskem letu ugotovilo kršitev človekovih pravic v kar 82 zadevah, kar je daleč največ v zadnjem desetletju."
"Slovenski sodniški novi razred in njegova suita", tako Zobec, "ljudi neuspešno prepričuje, naj sodstvu zaupajo, v odmevnih kazenskih primerih ne zna pojasniti, od kod, zakaj, čemu hude kršitve človekovih pravic in serijski ter nepojasnjeni odstopi od ustaljene sodne prakse (npr. Patria, Kangler)".








 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste se kopali kdaj v jezeru?
Že večkrat.
57%
190 glasov
Samo enkrat.
13%
44 glasov
Še nikoli.
22%
74 glasov
Ne znam plavati.
8%
28 glasov
Skupaj glasov: 336