Že drugič je vrhovno sodišče kot pritožbeno sodišče odločalo o priznanju dveh pravnomočnih odločb okrožnega sodišča v Tel Avivu v Izraelu, s katerima je bilo ugotovljeno, da je slovenski nevrokirurg Vinko Dolenc odškodninsko odgovoren za medicinsko napako. In pred dnevi razsodilo, da se tuji sodni odločbi v Sloveniji priznata. To pa pomeni, da bo upokojeni nevrokirug moral plačati visoko prisojeno odškodnino, in sicer v skupnem znesku več kot 2,6 milijona evrov.
Izraelskemu državljanu Elijahu Mesiki so pri 33 letih odkrili možganski tumor, maja 1992 pa ga je Dolenc operiral v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. A dan po operaciji so se začeli zapleti, po katerih je Mesika postal trajni invalid. Izraelski državljan je v domovini proti Dolencu vložil tožbo zaradi domnevne zdravniške malomarnosti in to v Tel Avivu leta 2006 tudi dobil. Izraelsko sodišče je pacientu prisodilo približno 235.000 evrov za nepremoženjsko škodo in približno 2,390.000 evrov za premoženjsko škodo, v okviru katere je upoštevalo stroške prenove stanovanja, rehabilitacije vključno z vsemi medicinskimi pripomočki in stroški mobilnosti, izgubljeni zaslužek in stroške nege.
Zdravnik se je sojenju izmikal
Dolenc je temu, da o zadevi odloča sodišče v Izraelu, nasprotoval, saj da je bila operacija izvedena v Sloveniji. Poleg tega je menil, da je za škodo odgovoren ljubljanski klinični center in ne on sam. A iz sodbe izraelskega sodišča izhaja, da se je izraelski pacient za operacijo dogovarjal z Dolencem, družina obolelega pa naj bi bila za to zdravniku plačala 24 tisoč ameriških dolarjev, torej je šlo za "pogodbo" neposredno med pacientom in zdravnikom, zaradi česar UKC Ljubljana nikoli ni bil stranka v postopku. Dolenc se je sicer sojenju v Izraelu, je poudarilo tamkajšnje sodišče, izmikal na vse načine kljub danim številnim priložnosti. Sojenja se osebno ni želel udeležiti, terjal je videokonferenco zanj in njegove priče. A ko mu je bilo ugodeno, je to zavrnil in terjal zaslišanje pred slovenskim sodiščem, čemur pa v Izraelu niso ugodili. Po večletnem zavlačevanju je nato leta 2004 preklical še pooblastilo svojemu tamkajšnjemu odvetniku.
Ljubljansko okrožno sodišče je v nepravdnem postopku avgusta 2012 priznalo pravno veljavnost pravnomočnih izraelskih odločb, tej odločitvi pa je nato pritrdilo tudi vrhovno sodišče leta 2014. Toda Dolenc je vložil pritožbo še na ustavno sodišče. To je leta 2016 pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo v odločanje sodnikom na prvi stopnji.
"Ne preverja se pravilnost odločitve"
V ponovljenem sojenju na prvi stopnji je sodišče predlog, da se tuje določbe pri nas priznajo, zavrnilo, vrhovno sodišče pa je zdaj to odločitev spremenilo in odločilo, da se prizna pravna veljavnost izraelskih sodb. "V postopku priznanja tuje sodne odločbe se ne preverja pravilnost odločitve tujega sodišča, pomembno je le, da učinki priznanja tuje sodne odločbe niso povsem nesprejemljivi z vidika temeljnih pravnih in moralnih načel. Takšnih učinkov pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo," poudarjajo na vrhovnem sodišču. Okrožno sodišče je pritrdilo Dolencu v delu, ko ta trdi, da bi izraelsko sodišče v enaki zadevi v obrnjenih okoliščinah zavrnilo predlog za priznanje slovenske sodbe. Ugotovilo je tudi, da je pri prisoji odškodnine za premoženjsko škodo prišlo do procesne neenakosti, saj je oškodovancu prisodilo visoko pavšalno odškodnino, četudi pacient ni ponudil dokazov o višini škode, ki mu je bila povzročena. Vrhovno pa, da je v interesu držav, da se gradita medsebojno zaupanje in pravna varnost državljanov, zato je treba restriktivno pristopiti k zavračanju priznanja zaradi vzajemnosti. Za obstoj vzajemnosti ni nujno, da bi tuja država predvidela povsem enake predpostavke in postopek za priznanje tujih sodnih odločb. Po oceni pritožbenega sodišča ni izkazano, da bi bili izraelski pogoji in postopek priznanja toliko strožji, da bi bilo priznavanje slovenskih sodnih odločb do te mere oteženo, da je mogoče govoriti o pridržku vzajemnosti. Vrhovno sodišče je še ocenilo, da se je slovenski državljan kot tožena stranka sam odločil, da ne bo sodeloval v dokaznem postopku pred izraelskim sodiščem, in je s tem sprejel, da bo sodišče odločitev oprlo na dokaze, ki jih sodišču predloži nasprotna stranka. Poudarilo je, da je toženec imel možnost, da takemu pristopu nasprotuje, vendar se je svoji pravici odrekel, v zadnji fazi postopka še s tem, ko zoper odločbo o določitvi višine odškodnine tudi ni vložil pritožbe.
Upokojeni zdravnik ima sicer možnost, da znova vloži pritožbo na ustavno sodišče. A za zdaj velja, da mora Vinko Dolenc odškodnino, ki je z obrestmi že presegla šest milijonov evrov, plačati.
