Žetev in za dobro četrtino nižji pridelek krušnih žit v letošnjem ni vznemiril širše javnosti. To, da bo samooskrba s krušnimi žiti med najnižjimi v zadnjih letih, tudi ne. Prav tako nikogar ni bolela glava, da razmere niso nič kaj dosti boljše v preostalem delu Evrope. Edina izjema je direktor soboškega Mlinopeka Karel Pojbič, ki je po opravljeni žetvi korigiral parametre kakovosti in s tem popravil cene navzgor. S tem je vsaj delno omilil izpad prihodka kmetom zaradi izrazito neugodnega leta za pridelavo pšenice.
Vremenske razmere v juniju in v prvi polovici julija (nadpovprečne količine padavin za ta letni čas) so kazale na to, da se bo leto bistveno boljše izšlo za jesenske poljščine. Dobro so kazali koruza in strniščni posevki. Vendar je vročinski šok zadnje dni julija in prvih deset dni avgusta sliko poljščin postavil na glavo. Direktor soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda Franc Režonja nam je povedal, da se je na plitvih in peščenih tleh ponovila zgodba iz preteklega leta. Lati koruze so se povesile, to pomeni, da so predčasno dozorele, poleg tega pa je koruza ostala brez zelene mase. Tako je edini pridelek, ki si ga kmetje lahko obetajo, zrno, ki pa ga je vsaj za polovico manj kot bi ga bilo v normalnih razmerah.
Od sonca ožgane buče gnijejo
Dober mesec prej kot običajno so dozorele oljne buče. Tu je težko oceniti izpad pridelka, vendar se na bučah najbolj vidijo posledice vročinskega udara. Buče na čistih njivah so ožgane od sonca, zato so že začele gniti. Nič dobrega se ne obeta pri strniščnih posevkih - ajdi in prosu, saj ti prehitevajo normalno vegetacijo, kar se bo poznalo na pridelku.
Letošnja vremenska ekstrema - velika količina padavin in visoke temperature, kažeta pravo sliko podnebnih sprememb
V rastlinjakih bo poleg zračenja potrebno še senčenje
Bojan Jerebic, pridelovalec zelenjave in vrtnin v pokritih rastlinjakih, je ob lanskem vročinskem udaru povedal, da bo ob namakanju nujno v pokritih rastlinjakih poleg zračenja potrebno senčenje, da bo vsaj delno ublažilo negativne posledice visokih temperatur. Sam je že reševal pridelek v dveh rastlinjakih s senčenjem.
Franc Režonja je povedal, da je o konkretnih številkah še težko govoriti. Po njegovi oceni pa je nekaj gotovo -
Namesto zelenih pasov odprte "rane", ki pospešujejo izhlapevanje
Letošnja vremenska ekstrema – velika količina padavin spomladi in v prvem delu poletja in visoke temperature v drugi polovici poletja, kažeta pravo sliko podnebnih sprememb. Kmetje in stroka so namreč upali, da bo visoka podtalnica, kot posledica spomladanskih in poletnih padavin, kljubovala in zaščitila posevke pred visokimi temperaturami in vročinskimi udari. Pa se to ni zgodilo. Visoke temperature so pospešili ekstremno izhlapevanje vode in s tem izsuševanje tal. Natančnih podatkov, kako močno je bilo izhlapevanje, še ni. Sicer pa je značilno največje izhlapevanje v Prekmurju za gozdnate predele (od Goric do Goričkega, preko 800 mm na leto). Večji del Prekmurja, ravninski in gričevnat, z izhlapevanjem odda med 600 in 700 mm vode letno. Naraščajoči trendi temperatur, ki smo jim priča lani avgusta in letos, potrjujejo, da se je izhlapevanje še povečalo, zato večja sušnost v že tako sušnih območjih. Prekmurje žal še nima celovite študije in ne izvedbenih ukrepov, kako vsaj ohranjati obstoječo vodno bilanco. Namesto zaščitnih zelenih pasov, ki bi zavirali izhlapevanje, se odpira vse več odprtih ran v naravi, ki pospešujejo izhlapevanje. Goloseki, ki jih izvajajo v gozdovih nekateri zasebni lastniki, ali počasna sanacija Črnega loga (prekmurske Amazonije), v katerem je bolezen prizadela del črne jelše.
