Večina ljudi je v življenju že srečala osebo, za katero bi si želeli, da je nikoli ne bi spoznali. Pogosto gre za posameznike, ki nimajo nobenih težav s tem, da prizadenejo druge, če lahko iz tega potegnejo kakršno koli korist. Vendar pa takšne ljudi pogosto izda prav njihov način komunikacije. Obstajajo namreč fraze, ki jih ljudje brez moralnega kompasa nenehno ponavljajo in s tem jasno razkrivajo svoj odnos do soljudi.
Raziskave kažejo, da nemoralni ljudje skoraj vedno uporabljajo določen nabor izgovorov in stavkov. Posebej previdni morate biti pri tistih, ki vso krivdo valijo na žrtev. Takšen odnos kaže na popolno pomanjkanje empatije in pogled na svet. Prelaganje krivde na tiste, ki so bili dovolj naivni, da so zaupali, velja za jasen znak izostanka moralnih vrednot.
Ljudje z moralnimi načeli se trudijo zaščititi šibkejše, kot so otroci ali starejši, medtem ko so tisti brez morale usmerjeni izključno nase in verjamejo, da moč opravičuje vse, brez občutka odgovornosti do drugih.
Ko resnica ni pomembna
Zanimiv je tudi njihov odnos do prevare. Medtem ko večina ljudi meni, da je varanje nemoralno, osebe brez etike to pogosto opravičujejo s trditvijo, da ni škode, dokler se ne izve resnica. Za njih je sprejemljivo vse, dokler načrt deluje in jih ne ujamejo.
Ko pa jih soočite z njihovimi dejanji, se odgovornosti izognejo. Zanikajo izrečeno, zamenjajo temo ali preprosto odidejo. To vedenje služi opravičevanju lastnih postopkov, pri nekaterih pa celo vzbuja zadovoljstvo, saj druge pripravijo do tega, da dvomijo v lastno presojo.
Ena najpogostejših fraz, ki ni pravo opravičilo, je: "Žal mi je, da se tako počutiš." To je klasičen primer manipulacije, s katero se zmanjšuje pomen tuje bolečine. Takšne osebe redko prevzamejo odgovornost in skoraj nikoli ne čutijo iskrenega obžalovanja.
Nemoralne osebe pogosto manipulirajo s skupinami ljudi tako, da jih obračajo druge proti drugim. Namesto neposrednega konflikta uporabljajo posrednike in nasvete, da bi drugi izpadli kot negativci. Takšno vedenje je znano kot triangulacija in je pogosto povezano z narcisoidnimi vzorci.
Še ena fraza, ki bi morala prižgati rdeči alarm, je: "Samo iskren sem." To se pogosto uporablja kot opravičilo za žaljenje in spodkopavanje tuje samozavesti. Ljudje brez morale kritizirajo druge, da bi se sami počutili večvredne ali prikrili lastne pomanjkljivosti, pri tem pa se predstavljajo kot pošteni in dobronamerni.
Prav tako nevarna je izjava: "Takšen pač sem." S tem izrazom se opravičuje slabo vedenje brez kakršne koli želje po spremembi. Osebe brez morale pogosto delujejo impulzivno, vodi jih le lastno zadovoljstvo ali korist, opravičilo pa ponudijo le takrat, ko jim to ustreza.
Pogosto boste slišali tudi, da so vsi njihovi bivši partnerji ali sodelavci "nori" ali "zagrenjeni". Psihologi opozarjajo, da takšne izjave več povedo o osebi, ki jih izgovarja, kot o samih žrtvah, ki so pogosto le reagirale na dolgotrajno manipulacijo.
V samem jedru morale je skrb za druge. Oseba, ki odkrito poudarja, da ji ni mar za tuja čustva ali potrebe, ali prikriva globoko negotovost ali pa iskreno kaže svoj pravi obraz.
