Imate te navade? Morda so posledica težkega otroštva, čeprav se tega ne zavedate

Izkušnje iz otroštva, vključno z morebitnimi travmami, pogosto globoko zaznamujejo naše odnose, stile navezanosti, način komunikacije in občutek lastne vrednosti, ko odrastemo. Čeprav se rane lahko zacelijo ne glede na leta, se včasih zadržijo v podzavestnih prepričanjih in vedenjskih vzorcih, ki se jih sploh ne zavedamo.

Prav zato se pri ljudeh, ki so imeli težko otroštvo, pogosto pojavijo določene navade, ki so na prvi pogled morda nenavadne, a so v resnici mehanizmi preživetja. Ti so se razvili kot odgovor na strah, stres in negotovost, poroča hrvaški portal Index. Strokovnjaki izpostavljajo devet takšnih vedenj.

1. Pretirano opravičevanje

Ta navada se pogosto razvije pri tistih, ki so se kot otroci nenehno opravičevali, da bi zaščitili čustva staršev ali lastno varnost. 

2. Ekstremna neodvisnost

Pri osebah, ki v otroštvu niso imele zadovoljenih potreb ali so imele občutek izgube nadzora, lahko neodvisnost postane način obvladovanja stresa. Čeprav samostojnost ni slaba, v tem primeru vodi v izogibanje opiranju na druge in odrivanje ljudi stran.

3. Težave z zaupanjem

Če so starši ustvarjali negotov prostor, postane nezaupanje do drugih avtomatska reakcija. V odrasli dobi takšni posamezniki pogosto pričakujejo razočaranje ali izdajo, tako v zasebnih odnosih kot na delovnem mestu, čeprav so navzven videti izjemno odporni.

Ko telo ostane v stanju pripravljenosti

4. Čustvena otopelost

Če otrok ni imel varnega prostora za izražanje močnih čustev, lahko čustvena otopelost v odraslosti deluje kot ščit. Dolgotrajno tlačenje čustev pa ima lahko resne posledice za zdravje in splošno počutje.

5. Hipervigilanca

Psihologinja Fabiana Franco razlaga, da so možgani oseb s travmatičnim otroštvom pogosto natrenirani, da neprestano predvidevajo nevarnost. Zaradi tega ostajajo v stanju "boj ali beg", kar povečuje anksioznost in povzroča stalno zaskrbljenost.

6. Občutek krivde ob počitku

Tisti, ki so bili kot otroci preobremenjeni z obveznostmi, počitek pogosto povezujejo s krivdo. To vodi v neprestano delo, prenatrpane urnike in gnanje samega sebe do izgorelosti, da bi "dokazali" svojo vrednost.

7. Izogibanje konfliktom

Čustvena travma pogosto vodi v izogibajoče vedenje. Osebe, ki so konflikte doživljale kot grožnjo, pogosto pobegnejo iz pogovorov, še preden se zavedo lastne tesnobe.

8. Nelagodje ob pohvalah

Pri ljudeh z nizko samopodobo pohvale sprožijo nelagodje, saj se ne ujemajo z njihovimi negativnimi prepričanji o sebi. Pozitivne besede delujejo zmedeno ali celo nesprejemljivo, čeprav so dobronamerne.

9. Težave z mejami

Terapevt Richard Brouillette pojasnjuje, da osebe, ki so odraščale v negotovih okoljih, pogosto razvijejo skrajnosti pri postavljanju meja. Ker v otroštvu niso imele izbire, v odraslosti ali popolnoma zaprejo odnose ali pa dopuščajo preveč, kar otežuje pristno bližino.