Izkušnje iz otroštva, vključno z morebitnimi travmami, pogosto globoko zaznamujejo naše odnose, stile navezanosti, način komunikacije in občutek lastne vrednosti, ko odrastemo. Čeprav se rane lahko zacelijo ne glede na leta, se včasih zadržijo v podzavestnih prepričanjih in vedenjskih vzorcih, ki se jih sploh ne zavedamo.
Prav zato se pri ljudeh, ki so imeli težko otroštvo, pogosto pojavijo določene navade, ki so na prvi pogled morda nenavadne, a so v resnici mehanizmi preživetja. Ti so se razvili kot odgovor na strah, stres in negotovost, poroča hrvaški portal Index. Strokovnjaki izpostavljajo devet takšnih vedenj.
1. Pretirano opravičevanje
Ta navada se pogosto razvije pri tistih, ki so se kot otroci nenehno opravičevali, da bi zaščitili čustva staršev ali lastno varnost.
2. Ekstremna neodvisnost
Pri osebah, ki v otroštvu niso imele zadovoljenih potreb ali so imele občutek izgube nadzora, lahko neodvisnost postane način obvladovanja stresa. Čeprav samostojnost ni slaba, v tem primeru vodi v izogibanje opiranju na druge in odrivanje ljudi stran.
3. Težave z zaupanjem
Če so starši ustvarjali negotov prostor, postane nezaupanje do drugih avtomatska reakcija. V odrasli dobi takšni posamezniki pogosto pričakujejo razočaranje ali izdajo, tako v zasebnih odnosih kot na delovnem mestu, čeprav so navzven videti izjemno odporni.
(VIDEO) Nekdanja slovenska misica se je znašla v hudi življenjski stiski: "Mislila sem, da je konec"
Ko telo ostane v stanju pripravljenosti
4. Čustvena otopelost
Če otrok ni imel varnega prostora za izražanje močnih čustev, lahko čustvena otopelost v odraslosti deluje kot ščit. Dolgotrajno tlačenje čustev pa ima lahko resne posledice za zdravje in splošno počutje.
5. Hipervigilanca
Psihologinja Fabiana Franco razlaga, da so možgani oseb s travmatičnim otroštvom pogosto natrenirani, da neprestano predvidevajo nevarnost. Zaradi tega ostajajo v stanju "boj ali beg", kar povečuje anksioznost in povzroča stalno zaskrbljenost.
6. Občutek krivde ob počitku
Tisti, ki so bili kot otroci preobremenjeni z obveznostmi, počitek pogosto povezujejo s krivdo. To vodi v neprestano delo, prenatrpane urnike in gnanje samega sebe do izgorelosti, da bi "dokazali" svojo vrednost.
7. Izogibanje konfliktom
Čustvena travma pogosto vodi v izogibajoče vedenje. Osebe, ki so konflikte doživljale kot grožnjo, pogosto pobegnejo iz pogovorov, še preden se zavedo lastne tesnobe.
8. Nelagodje ob pohvalah
Pri ljudeh z nizko samopodobo pohvale sprožijo nelagodje, saj se ne ujemajo z njihovimi negativnimi prepričanji o sebi. Pozitivne besede delujejo zmedeno ali celo nesprejemljivo, čeprav so dobronamerne.
9. Težave z mejami
Terapevt Richard Brouillette pojasnjuje, da osebe, ki so odraščale v negotovih okoljih, pogosto razvijejo skrajnosti pri postavljanju meja. Ker v otroštvu niso imele izbire, v odraslosti ali popolnoma zaprejo odnose ali pa dopuščajo preveč, kar otežuje pristno bližino.
