Gradnja iz lesa je v zadnjih nekaj letih v številnih državah Evrope postala alternativa klasičnemu načinu zidane gradnje. A zdi se, da Slovenija kljub izjemni pogozdenosti glede razsežnosti lesne gradnje močno zaostaja za Nemčijo, Švico, Švedsko, Češko, predvsem pa za Avstrijo, kjer je tovrstna gradnja primer dobre prakse.
Še vedno nismo na pravi poti
Strokovnjak za lesno gradnjo meni, da smo zamudili obdobje, ko bi morali lesnopredelovalno panogo usmeriti v gradbeništvo. Panogo, ki še vedno nujno potrebuje spodbude, da zaživi: "In sicer s postavitvijo lesnih obratov z novo tehnološko opremo, s katero bi začeli proizvajati konstrukcijske lesene gradbene elemente, ne pa samo gradbene opažne plošče za armiranobetonsko gradnjo."
Bruno Dujič ugotavlja, da po letih truda in ogromno vloženih sredstvih v preporod lesnopredelovalne panoge v Sloveniji še vedno nismo na pravi poti. "Velika težava je v tem, da gozdarstvo, lesarstvo in gradbeništvo delujejo vsak zase. Nimamo resursa, ki bi bil pristojen zanje, čeravno bi ga morali po zgledu tujine, na primer nam bližnje Avstrije, imeti. S takim delovanjem nam v prihodnosti ne bo uspelo obuditi lesnopredelovalne industrije, da bi lahko sami v celoti predelali lastno surovino in jo vgradili v končne produkte." Na vprašanje, ali država potemtakem sploh prevzema vlogo promotorja lesne gradnje, pa sogovornik odgovori, da bi država lahko naredila še veliko več, tako na področju izobraževanja kot pri javnih naročilih.
Pozitiven trend lesene masivne gradnje
Strokovnjak je mnenja, da imamo v Sloveniji uspešno in močno proizvodnjo lesenih montažnih hiš in masivnih objektov. In to je vsekakor dobra popotnica. Ocenjuje, da se delež lesne gradnje tudi pri nas iz leta v leto povečuje. A hkrati opozarja: "Če želimo graditi energetsko učinkovite objekte v pasivnem ali celo boljšem energetskem standardu, je prav lesen konstrukcijski ovoj optimalen za doseganje vseh pogojev, ki jih je treba izpolniti pri tovrstni gradnji in za pridobitev spodbude Eko sklada." Nedvomno je v Sloveniji v zadnjih letih prepoznaven pozitiven trend lesne masivne gradnje. "Predvsem se vsako leto podvoji vgrajena količina križno lepljenih plošč, imenovanih Xlam. Tovrstna gradnja je seveda nekoliko dražja od klasično grajenih objektov, a ima tudi veliko prednosti."
Projektanti po najnižji ceni
Bruno Dujič opozori na še eno težavo, s katero se soočamo pri lesni gradnji: "Pri javnih naročilih se večinoma izbirajo projektanti po najnižji ceni, ki je v mnogih primerih celo edini kriterij za izbiro." Sam meni, da s tem ne bomo prišli do kakovostnih projektnih rešitev ter s tem želene trajnosti. Pri projektu za najnižjo ceno in nato še pri izvedbi za najnižjo ceno se namreč ne da narediti kakovostnega trajnostnega objekta. "Če pride do povešanja konstrukcije, kondenzacije, napačnih detajlov pri zagotavljanju zrakotesnosti, zamakanja na zunanjem ovoju zaradi atmosferske vode ali celo notranjega izliva vode, je škoda lahko zelo velika."
Po Evropi vedno višje gradnje
Trenutno je v Sloveniji izdelanih nekaj projektov za gradnjo lesenih objektov, ki se bodo začeli izvajati še letos. Dujič napoveduje gradnjo štirinadstropnega stanovanjskega objekta v Domžalah in prav tako visokega v Ljubljani, medtem ko gradnje petnadstropnega stanovanjskega objekta na Koroškem za zdaj še ne bo.
Se pa zato gradnja lesenih objektov v Evropi zelo hitro širi. Zanjo velja velik interes celo v Ukrajini, kjer podjetje Ledinek ob Dujičevi pomoči tamkajšnjim investitorjem pomaga s svojim strokovnim znanjem. Tega mu res ne manjka. Še zelo živ je namreč spomin na njegov prispevek h gradnji osemnadstropnega lesenega objekta v Londonu, ki je bil zgrajen leta 2008. Dujič se gradnje spominja takole: "Kar leto dni je trajalo prepričevanje pristojnih institucij, da so gradnjo tako visoke stavbe v celoti v lesu sploh dovolile. Zgradba v Londonu je prejela številna priznanja zaradi ekološkega pristopa, obiskalo jo je več kot tisoč arhitektov z vseh celin, odzivi stanovalcev so res dobri."
Po tem obdobju so se na več lokacijah po Evropi začeli projektirati najprej devetnadstropni leseni objekti, veliko jih je bilo v naslednjih letih zgrajenih v Italiji in na Švedskem, nato je bila zgrajena desetnadstropna lesena stavba v Melbournu Avstraliji, zdaj pa se te meje pomikajo vse višje.
Vse je odvisno od vzdrževanja
"Pri visokih lesenih zgradbah lahko vetrna obtežba prek horizontalnih deformacij in vibracij zelo neugodno vpliva na bivanje, zato je višina do 30 metrov optimalna in še smiselna. Pri višjih objektih pa so primernejše hibridne lesene konstrukcije v kombinaciji z večjimi armiranobetonskimi servisnimi jedri, in to zaradi vodoravnih zbujanj in tudi za zagotovitev evakuacijskih poti pri požaru."
Je pa sogovornik mnenja, da je lahko večnadstropna lesena gradnja problematična, če se je ustrezno ne vzdržuje. "Predvsem v primeru neustreznega vzdrževanja posameznih stanovanj, kjer se lastniki pravočasno ne odzovejo na težave pri zamakanju zaradi notranjih izlivov vode v sanitarnih vozlih, kot so vodovodne in odtočne cevi, pipe, splakovalni kotlički, ali pri zunanjem zatekanju vode prek fasade v izolacijske plasti. V teh primerih lahko lesena konstrukcija zaradi konstantne vlage hitro propade, kar lahko ogrozi stabilnost objekta. Priporočljivo je pri višjih objektih vpeljati obvezne preglede enkrat na leto, s katerimi se ugotavlja stanje izolacije in lesene konstrukcije."
