Ston, eden najbolj prepoznavnih biserov na polotoku Pelješac, ki je znan po svojem zgodovinskem obzidju, solinah in vrhunskih ostrigah, se sooča s precejšnjo težavo, ki grozi trajni degradaciji njegove naravne dediščine. Prebivalci in obiskovalci so namreč priča vse pogostejšim posegom v prostor, ki nimajo ustrezne pravne podlage. Gre za nezakonito gradnjo na pomorskem dobru, ki neposredno ogroža občutljiv ekosistem Stonskega kanala.

Zaskrbljeni občani so se odločili spregovoriti in so medijem posredovali podrobne informacije o dogajanju na terenu. V svojih dopisih opozarjajo na protipravna dejanja na območju katastrske občine Zaton Doli. Po njihovih navedbah gre za začetek uničevanja Stonskega kanala, pri čemer poudarjajo, da bo škoda nepopravljiva, če se devastacija pomorskega dobra ne ustavi takoj in se storilcev ne sankcionira v najkrajšem možnem času. Čez nekaj let bo namreč za reševanje obale prepozno, opozarjajo domačini, ki s strahom opazujejo spreminjanje obalne linije.

Nemoč lokalnih oblasti in molk inšpekcije

Pri celotni zgodbi je najbolj skrb vzbujajoče dejstvo, da lokalne oblasti za problem vedo, a so pri reševanju zvezane roke. O tej problematiki poroča hrvaški portal Morski.hr, ki je stopil v stik z Občino Ston. Tamkajšnji predstavniki so potrdili, da so s protipravnimi deli seznanjeni že vse od leta 2020. Takoj po prvih ugotovitvah so stanje na terenu dokumentirali in zadevo predali v reševanje Državnemu inšpektoratu Republike Hrvaške (DIRH).

Vendar pa se je tu zgodba, kot je v birokratskih kolesjih pogosto, ustavila. Iz Komunalnega redarstva Občine Ston so sporočili, da so v preteklih letih na inšpektorat naslovili več dopisov in vprašanj glede postopanja, vendar niso prejeli nobenega konkretnega odgovora. Še več, na terenu niso opazili, da bi inšpektorji kakorkoli ukrepali zoper kršitelje. Predvidevajo, da je razlog za neodzivnost verjetno kronično pomanjkanje kadra v gradbeni inšpekciji, kar pa ne zmanjšuje teže problema.

Komunalni redarji sicer še naprej vestno spremljajo stanje in evidentirajo nove prekrškarje, vendar se ob tem upravičeno sprašujejo o smiselnosti svojega početja, če pristojni državni organi na njihove ugotovitve ne reagirajo. Medtem ko papirji potujejo – ali pa stojijo v predalih –, se betoniranje in uničevanje obale nemoteno nadaljuje.