Veselje pa pogosto ne traja dolgo, saj jih ob prvem pogledu na čakalne sezname pri ortodontih doleti šok, saj je čakalna doba za prvi pregled tudi do pet let. V praksi to pomeni, da je otrok lahko že skoraj polnoleten, ko končno pride na vrsto za zobni aparat.
Starši, ki se znajdejo v labirintu čakalnih seznamov in nejasnih pravil, se lahko za pomoč pri iskanju ortodonta obrnejo tudi na portale, kot je otroski-ortodont.si. Na tem spletnem portalu družinam olajšajo pot do informacij, ki so sicer pogosto razdrobljene in zapisane v zapletenem jeziku uradnih navodil. Na enem mestu ponujajo pomoč pri iskanju ortodonta ter razlage, kako delujejo napotnice, kateri so kriteriji za brezplačno zdravljenje in kaj storiti, če starši razmišljajo o ortodontu na Hrvaškem, kar že od leta 2011 omogoča direktiva Evropske unije in je zavezujoča za vse države članice.
Tudi pri največjem zobozdravstvenem portalu ezobozdravnik.si vam pomagajo poiskati najbolj primernega ortodonta za otroka, hkrati pa tudi številne druge informacije, ki pridejo prav pri izbiri zobozdravstvene obravnave doma ali v tujini. Portal se ne posveča zgolj pomoči pri iskanju dobrega ortodonta za otroke, temveč prinaša širšo sliko dogajanja v zobozdravstvu – od novosti na področju implantologije do splošnih nasvetov, kako izbrati pravo ordinacijo za storitve implantologije, protetike in ortodontije. Prav zato je eZobozdravnik postal dragocen vir za vse, ki razmišljajo o zobnem aparatu ali implantatu in iščejo zanesljive informacije ter dobro priporočilo o ordinacijah na enem mestu.
Zakaj je o tematiki dolgih čakalnih dob sploh smiselno pisati?
Strokovnjaki opozarjajo, da so prav otroci tisti, pri katerih je čas še posebej dragocen.
Zobje in čeljusti se razvijajo, ortodontsko zdravljenje pa je učinkovitejše, če se začne pravočasno. Če otrok vstopi v postopek prepozno, so možnosti za optimalen rezultat slabše, včasih pa sploh ni več upravičen do kritja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Do zdravljenja z napotnico imajo namreč pravico le tisti, ki ob pregledu še niso dopolnili šestnajst let in dosegajo dovolj visoko oceno po tako imenovanem EF-indeksu. Če otrok zaradi dolgih čakalnih dob zamudi to starostno mejo, staršem ostane le možnost samoplačniškega zdravljenja.
Marsikateri starš se zato znajde pred težko dilemo. Plačevanje zobnega aparata v zasebni ordinaciji v Sloveniji pomeni strošek več tisoč evrov. Zaradi tega se vedno več družin obrača na Hrvaško, ki je mnogim najbližja sosednja država.
Nekateri starši povedo, da so svojega otroka naročili na pregled pri hrvaškem ortodontu in je ta imel že v nekaj tednih postavljen aparat.
V primerjavi s čakanjem doma je to za mnoge nepredstavljiva razlika.
Toda zdravljenje čez mejo ni le stvar dobrih nasvetov, organizacije in logistike, temveč tudi financ. Starši se sprašujejo, ali jim bo slovenska zavarovalnica stroške povrnila. Pravila Evropske unije sicer omogočajo, da pacienti uveljavljajo zdravljenje v drugi članici, če so v domači državi čakalne dobe nerazumno dolge. Vendar pa povračilo ni avtomatično in ne v celoti.
ZZZS povrne le toliko, kolikor bi zdravljenje stalo pri nas, razlika v ceni pa je breme staršev. Poleg tega je treba predložiti ustrezno dokumentacijo – izvide, račune in morda še kak drug dokument.
Zdravniška stroka medtem opozarja, da bi morala država nujno zagotoviti več koncesij za ortodonte in izboljšati dostopnost teh storitev. Povpraševanje je veliko večje, kot ga sistem zmore pokriti, posledice pa nosijo predvsem otroci in njihovi starši.
Dolgotrajno čakanje pomeni ne le slabše zdravstvene izide, ampak tudi velik psihološki pritisk na družine, ki se znajdejo v negotovosti.
Da so čakalne dobe problem, priznavajo tudi na ZZZS. Rešitev za zdaj ni na vidiku, zato staršem ostane le potrpežljivost ali odločitev za zdravljenje v tujini.
Seveda lahko aktualne čakalne dobe v Sloveniji preverite tudi sami. Na povezavi https://cakalnedobe.ezdrav.si/ izberite zdravstveno storitev »1032P – Ortodontski pregled – prvi« in se sami prepričajte v to, kakšna je dejanska situacija.
Skupna želja vseh staršev je ena: želja, da bi otrok pravočasno dobil zdravljenje, ki mu pripada. Dokler slovenski sistem ne bo našel učinkovite rešitve, bo vedno več družin razmišljalo o tem, da je »meja pri Zagrebu ali Reki« bistveno bližje kot večletna čakalna doba doma.
