Brez problemov dioksine pojemo

Kadar gre za požar, je v ozadju človeški faktor. Pravno, terminološko opredeljen kot malomarnost. Požari večjega obsega so bili v slovenskem prostoru redkost. Tudi o pojavu piromanstva se je redko slišalo. Eden od klasičnih indikatorjev namernega požiga je začetek požara na več krajih hkrati, kar je bil primer v Novem mestu. Požari so si sledili: 15. maja Vrhnika, Kemis, štiri dni zatem na odlagališču odpadkov nad Jesenicami, Ljutomer, Ekoplast, d.o.o., Ptuj, tapetniški obrat Slovenskih železnic, Zalog, Ekosistemi. In včeraj Mokronog, skladišče lesnih sekancev. Vsak razumni človek bi požare v tem sosledju utemeljeno osumil kot namerne. Seveda še ni nobenih dokazov, obstaja sum. Zadnji požar, v Mokronogu, bi lahko bil slepilen, češ, gre za požigalca piromana. Pa prepustimo preverjanje hipotez kriminalistični policiji in tožilstvu.

Ključni javni interes je skrb za zdravje v zdravem okolju. Temu interesu sledi tudi slovenska zakonodaja vse do ustave. Za spoštovanje javnega interesa v okviru zdravega okolja skrbijo inšpekcijske službe. Vemo, da so kadrovsko in finančno podhranjene, in tudi to ni naključje. Prav ob primerih, kot so našteti požari, priplava na površje večletno "namerno" stiskanje javnega sektorja in postopno prenašanje donosnega dela skrbi za javno zdravje, kot so razni monitoringi, laboratorijska dejavnost, komunalna dejavnost, v roke multinacionalk pod okriljem Cete in podobnih sporazumov. Multinacionalke vstopajo v od politike izmučen prazen prostor prek najšibkejšega člena. V zadnjem času smo priča, kako je multinacionalka, po mnogih poskusih, vstopila v slovenski prostor okoljskih in javnozdravstvenih meritev z nakupom lastniških deležev laboratorija Erico Velenje. Največji delež je prodalo prav Gorenje. Ko je prostor dovolj izpraznjen in osiromašen skrbi za javno zdravje, je pripravljen na množične dogodke, kot so požari na odlagališčih nevarnih in nenevarnih snovi brez velikih pravnih posledic. Skupni imenovalec požarov so nevarni in nenevarni odpadki. Nenevarni odpadki se pogosto med požarom pretvorijo v nevarne. Požari imajo še en nadvse žalosten skupni imenovalec, zagotavljanje stroke in predvsem medicinske stroke, da je vse v redu, vse v mejah dovoljenega in ne škodi zdravju in okolju. Na tej točki razumem prijatelja prof. dr. Boštjana M. Zupančiča, da nas je pozval na ulice.

Strupeni plini, škodljive emisije, ki jih povzročijo požari na odlagališčih, lahko vključujejo: formaldehide, vodikove cianide, vodikove sulfide in dušikove okside. Tudi delci v dimu lahko negativno vplivajo na stanje dihal. In kaj nam ponuja Arso od naštetega? Merjenje delcev PM 10. Nujno moram poseči po primerjavi. Merjenje delcev PM 10 med požarom in po njem, na odlagališčih nevarnih in nenevarnih odpadkov, je tako, kot da bi zdravnik zatrjeval, da razen stetoskopa pri svoji diagnostiki ne potrebuje nič drugega. Kar bi bila v današnjih časih absurdna izjava.