D.Ži
Slovenski igralec Bojan Emeršič v pogovoru za revijo Obrazi razmišlja o sreči, naključjih in življenjskih poteh, ki so ga oblikovale tako na odru kot doma. Priznava, da nikoli ni bil človek strogih ritualov ali pretirane skrbi zase, temveč je življenje živel zmerno in brez skrajnosti. Prav to ravnovesje mu je, kot pravi, omogočilo stabilnost.
V igralskem poklicu se z leti spreminjajo pričakovanja in priložnosti. Emeršič opaža, da se repertoar zoži, a hkrati pridejo vloge, ki zahtevajo zrelost in izkušnje. Ena takšnih je lik Skopuha, v katerem se dobro počuti. Kljub temu priznava, da staranje prinese tudi spoznanje, da svet poganjajo mlajše generacije, starejši pa postajajo njegov komentar.
Čeprav ga gledalci še vedno povezujejo s kultnimi vlogami, med drugim iz filma Babica gre na jug, se na filmska snemanja ni vrnil že vrsto let. Bolj ga trenutno privlačijo gledališče in televizijske nanizanke, kjer lahko izrazi svoj komični talent.
Posebno mesto v njegovem življenju ima partnerstvo z igralko Viktorijo Bencik Emeršič. Skupna poklicna pot je po njegovih besedah hkrati prednost in izziv. Razumevanje igralskega procesa jima pomaga, a zahteva tudi veliko potrpežljivosti. Ključ do več kot dveh desetletij skupnega življenja vidi v medsebojnem poslušanju in sprejemanju, tudi takrat, ko delo nehote poseže v zasebnost.
Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Obrazi 04/26, ki vas čaka tudi v spletni Trafiki24.
