Ali otroci povzročajo globalno segrevanje

V vseh kulturah velja vzgoja otroka za najbolj osrečujoče dejanje. Toda zbor aktivistov, znanstvenikov in novinarjev opozarja, da bi morali pred spočetjem otroka dobro razmisliti. Javna radijska postaja NPR iz ZDA se sprašuje, ali naj bi v času podnebnih sprememb sploh še imeli otroke? V časopisu The Nation želijo vedeti, kako se odločiš za otroka, ko podnebne spremembe spreminjajo življenje na Zemlji? The Guardian bralcem svetuje, naj se proti podnebnim spremembam bojujejo tako, da imajo manj otrok. New York Times pa opozarja, da je rojevanje otrok najslabše možno dejanje za okolje.
Hipotetična ameriška ženska, ki ima dva otroka in začne uporabljati avtomobil z boljšim izkoristkom goriva, vozi manj, reciklira, uporablja varčne žarnice in energetsko varčna okna, povzroči za 40-krat več škode za okolje, kot je z omenjenimi ukrepi pripomogla k ohranjanju čistega okolja. Lansko leto je stopnja rodnosti v ZDA dosegla najnižjo točko v zgodovini.
To se je v preteklosti že dogajalo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so nekateri dobronamerni ljudje zaradi strahu pred uničevanjem okolja in razpadom družbe ostali brez otrok. Znanstveniki in oblikovalci mnenj, ki so sestavljali Rimski klub, so v znameniti (in napačni) oceni predvideli konec človeštva in napovedali, da bo na svetu zmanjkalo aluminija, bakra, zlata, svinca, živega srebra, molibdena, zemeljskega plina, nafte, srebra, kositra, volframa in cinka. Zagovarjali so ustavitev gospodarske rasti, zmanjševanje potrošnje in manjše število otrok.
Nekateri v bogatih državah so temu nasvetu sledili. Leta 1972 so ameriški aktivisti ustanovili Ameriško organizacijo nestaršev, s katero so odločitev odraslih, da ne bodo imeli otrok, oglaševali kot politično odgovorno. Raziskava iz leta 1976 ugotavlja, da je strah pred prenaseljenostjo eden od razlogov za odločitev odraslih, da ne bodo imeli otrok. Sprašujem se, ali so kateri od znanstvenikov občutili krivdo oziroma koliko nesojenih staršev je občutilo obžalovanje, ko so se slabe napovedi izkazale zgolj za zastraševanje. Kakor tedaj člani Rimskega kluba, tako podnebni znanstveniki danes nasprotujejo odločitvi za otroke z izpostavljanjem okoljskih obremenitev, ki jih povzroči odločitev o povečanju svetovnega prebivalstva. Večina analiz uporablja pristop, ki sta ga Paul A. Murtaugh in Michael G. Schlax iz Ameriške državne univerze v Oregonu leta 2009 opisala v znanstvenem članku, po katerem je vsak starš odgovoren za polovico emisij ogljikovega dioksida, ki jih njegov otrok proizvede v svojem življenju. Toda tu še ni konec. Kot starši niste odgovorni samo za polovico emisij vaših otrok, temveč tudi za četrtino emisij vaših vnukov, osmino emisij pravnukov in tako naprej. Murtaugh in Schlax ob tem predvidevata, da bo vsak otrok odgovoren za proizvodnjo več kot 20 ton ogljikovega dioksida letno.