Vemo, kaj deli evropske države. Nacionalizem v Evropi se veča v obsegu, ki mu nismo bili priča vse od tridesetih let prejšnjega stoletja. In vemo, da so sanje o mirni Evropi zmeraj bolj pod pritiskom. Z drugimi besedami: vemo, da to ni samo kriza, ki bo minila, pač pa da je Evropa na razpotju.
Prav zato se je Slovaška, ki trenutno predseduje Evropski uniji, odločila sklicati neuradni vrh evropskih voditeljev o zelo ključnem vprašanju. Vprašanju prihodnosti EU.
Kot navdih za njihovo delo v Bratislavi se je danski časopis Politiken odločil povabiti 28 vodilnih časopisov iz (še vedno) 28 držav članic EU. Vsak od teh časopisov je določil svojega karikaturista, ki je imel eno samo nalogo: prikažite nam svojo interpretacijo evropske skupnosti v tem trenutku, zlasti v luči brexita. Karikature, ki so prispele iz 28 povabljenih časopisov, po ena iz vsake države članice, rišejo umetniške, duhovite, a tudi morbidne in temačne panevropske orise.
A v sodelovanju s številnimi evropskimi časopisi smo se odločili, da ne bomo objavili samo karikatur, pač pa tudi poziv vsem voditeljem držav Evropske unije, naj si prizadevajo za enotnost v času razdvojenosti. Naj verjamejo, da je moč skupnosti močnejša od nacionalizma ali populizma. Naj se nehajo osredotočati samo na to, kar nas razdvaja, ter se namesto tega popolnoma posvetijo stvarem, ki nas združujejo.
Skupnost v Evropi namreč ni več samoumevna. Vemo pa, da se soočamo z veliko izzivi velikih, celo zgodovinskih razsežnosti. Brexit. Begunska kriza. Terorizem. Brezposelnost. Dolžniška kriza.
Brexit pomeni, da se bo EU prvič v zgodovini zmanjšala in ne povečala. Napredek so zamenjala nazadovanja. Vizijo je nadomestila zatopljenost vase. Moč sodelovanja je oslabela zaradi razdora, strahu pred terorizmom in tako rekoč nenehnih izrednih razmer.
V globaliziranem času prav nobena država ne more odpraviti težav, s katerimi se soočamo, če to poskuša narediti sama. Begunske krize ne moremo rešiti s postavljanjem ograj ali nameščanjem bodeče žice na naše meje. Terorizma ne moremo premagati z nadzorom na mejah. Če države delujejo in ukrepajo vsaka zase, ne pa skupaj, nam nikoli ne bo uspelo prisiliti velikih multinacionalk, da opustijo davčne oaze in utaje davkov. Ne moremo kljubovati ruskemu ekspanzionizmu, če si bomo dovolili, da nas postavljajo enega proti drugemu. Podnebne spremembe lahko ublažimo samo, če skupaj sprejmemo mednarodne ukrepe.
To je bila tista uresničitev, ki je gnala državnike in mislece, kot so bili Konrad Adenauer v Nemčiji, Francoza Robert Schumann in Jean Monnet ter Italijan Altiero Spinelli, v težkih letih po drugi svetovni vojni, ko so se odločili za seboj pustiti vojno in razdvajanja ter zgraditi novo prihodnost, ki bo temeljila na skupnosti, ki je postala Evropska unija.
To, kar je trenutno na kocki, je prihodnost te Evropske unije.
Prav zato se je Slovaška, ki trenutno predseduje Evropski uniji, odločila sklicati neuradni vrh evropskih voditeljev o zelo ključnem vprašanju. Vprašanju prihodnosti EU.
Kot navdih za njihovo delo v Bratislavi se je danski časopis Politiken odločil povabiti 28 vodilnih časopisov iz (še vedno) 28 držav članic EU. Vsak od teh časopisov je določil svojega karikaturista, ki je imel eno samo nalogo: prikažite nam svojo interpretacijo evropske skupnosti v tem trenutku, zlasti v luči brexita. Karikature, ki so prispele iz 28 povabljenih časopisov, po ena iz vsake države članice, rišejo umetniške, duhovite, a tudi morbidne in temačne panevropske orise.
A v sodelovanju s številnimi evropskimi časopisi smo se odločili, da ne bomo objavili samo karikatur, pač pa tudi poziv vsem voditeljem držav Evropske unije, naj si prizadevajo za enotnost v času razdvojenosti. Naj verjamejo, da je moč skupnosti močnejša od nacionalizma ali populizma. Naj se nehajo osredotočati samo na to, kar nas razdvaja, ter se namesto tega popolnoma posvetijo stvarem, ki nas združujejo.
Skupnost v Evropi namreč ni več samoumevna. Vemo pa, da se soočamo z veliko izzivi velikih, celo zgodovinskih razsežnosti. Brexit. Begunska kriza. Terorizem. Brezposelnost. Dolžniška kriza.
Brexit pomeni, da se bo EU prvič v zgodovini zmanjšala in ne povečala. Napredek so zamenjala nazadovanja. Vizijo je nadomestila zatopljenost vase. Moč sodelovanja je oslabela zaradi razdora, strahu pred terorizmom in tako rekoč nenehnih izrednih razmer.
V globaliziranem času prav nobena država ne more odpraviti težav, s katerimi se soočamo, če to poskuša narediti sama. Begunske krize ne moremo rešiti s postavljanjem ograj ali nameščanjem bodeče žice na naše meje. Terorizma ne moremo premagati z nadzorom na mejah. Če države delujejo in ukrepajo vsaka zase, ne pa skupaj, nam nikoli ne bo uspelo prisiliti velikih multinacionalk, da opustijo davčne oaze in utaje davkov. Ne moremo kljubovati ruskemu ekspanzionizmu, če si bomo dovolili, da nas postavljajo enega proti drugemu. Podnebne spremembe lahko ublažimo samo, če skupaj sprejmemo mednarodne ukrepe.
To je bila tista uresničitev, ki je gnala državnike in mislece, kot so bili Konrad Adenauer v Nemčiji, Francoza Robert Schumann in Jean Monnet ter Italijan Altiero Spinelli, v težkih letih po drugi svetovni vojni, ko so se odločili za seboj pustiti vojno in razdvajanja ter zgraditi novo prihodnost, ki bo temeljila na skupnosti, ki je postala Evropska unija.
To, kar je trenutno na kocki, je prihodnost te Evropske unije.
1. SLOVENIJA
Večer
2. ŠVEDSKA
Dagens Nyheter
Dagens Nyheter je največji časopis na Švedskem. Znan po ostrih uvodnikih in dobrih mnenjskih straneh. Deklariran kot neodvisni časopis, ki temelji na nordijskih liberalnih vrednotah.
3. VELIKA BRITANIJA
The Guardian
The Guardian je tretji največji časopis v Veliki Britaniji. Njegovo uredniško stališče je levosredinsko in znan je po tem, da je "glas srednjega razreda". The Guardian je podpiral kampanjo za obstanek Velike Britanije v Evropski uniji.
4. ŠPANIJA
El Mundo
El Mundo je drugi največji časopis v Španiji. V svojih uvodnikih že več let zagovarja večjo evropsko integracijo. El Mundo se deklarira za liberalno-konservativni časopis.
5. FRANCIJA
Peace, Le Monde
Le Monde je eden največjih francoskih časnikov in izredno cenjen po vsem svetu. Le Monde je proevropski časnik z levosredinskim uredniškim stališčem.
6. LATVIJA
Diena
Diena je srednje velik latvijski časnik brez stalnega uredniškega stališča.
7. GRČIJA
Kathimerini
Kathimerini je eden od vodilnih grških časnikov. Ima desnosredinsko uredniško stališče, vendar neodvisno od političnih strank.
8. MALTA
Times of Malta
Times of Malta je najstarejši in najbolj bran časopis na Malti. Čeprav je znan po svojih ostrih uvodnikih, je neodvisen od političnih strank in ideologij, vključno z vprašanji EU.
9. ROMUNIJA
Ziarul de Iasi
Ziarul de Iasi je eden največjih lokalnih časopisov v Romuniji. Nima stalnega uredniškega stališča.
10. FINSKA
Helsingin Sanomat
Helsingin Sanomat je največji finski časopis, izredno proevropski. Uradno je ideološko nevtralen, v preteklosti pa je bil znan po svojih socialnokonzervativnih stališčih.
11. POLJSKA
Polska Press Grupa
Polska Press Grupa, ena največjih medijskih družb na Poljskem, izdaja 18 dnevnih časopisov in revij.
12. NEMČIJA
Die Zeit
Die Zeit je eden največjih in najvplivnejših nemških časopisov. Z leti je z liberalno-konservativnega stališča prešel na svoje sedanje socialnoliberalno in pretežno proevropsko stališče.
13. LITVA
Delfi.It
Delfi je eden največjih online novičarjev, ne samo v Litvi, tudi v drugih baltskih državah, uradno neodvisen od političnih strank.
14. AVSTRIJA
Kurier
Kurier je eden od vodilnih avstrijskih časnikov. S svojimi levosredinskimi in proevropskimi komentarji pogosto igra ključno vlogo v javnih razpravah.
15. LUKSEMBURG
Luxemburger Wort
Luxemburger Wort je največji časnik v Luksemburgu. Je katoliškokonservativen in izrazito proevropski
16. ESTONIJA
Postimees
Postimees je največji estonski časopis in najbolj brani tisk v baltskih državah. Časopis ohranja nevtralno uredniško stališče.
17. BELGIJA
Het Nieuwsblad
Het Nieuwsblad se opredeljuje kot krščanskodemokratski konservativni časnik z na splošno pozitivnim stališčem o EU.
18. SLOVAŠKA
SME
SME je eden najbolj branih časopisov na Slovaškem. Ima liberalno-konservativno uredniško stališče.
19. NIZOZEMSKA
Volkskrant
De Volksrant je eden vodilnih časopisov na Nizozemskem. Pogosto je kritičen do birokracije EU, uredniško stališče pa je levosredinsko.
20. IRSKA
The Irish Times
The Irish Times je eden največjih irskih časopisov. Njegovi pogledi so socialnoliberalni in centristični.
21. PORTUGALSKA
Expresso
Expresso je eden največjih časopisov na Portugalskem, znan po neodvisnem in raziskovalnem novinarstvu, ki je pogosto kritično do sistema EU. Njegovo uredniško stališče pa je kljub temu predvsem liberalno in proevropsko.
22. HRVAŠKA
24sata
24sata, razmeroma nov časnik, je tretji najbolj bran na Hrvaškem. Njegova ciljna skupina so mladi. V razpravah na državni in evropski ravni se nerad postavlja na katerokoli stran.
23. DANSKA
Politiken
Politiken je največji danski časopis. Ustanovljen je bil leta 1884 in od tedaj igra pomembno vlogo pri javnih razpravah. Temelji na socialno-liberalnih vrednotah in ima na splošno pozitiven pogled na EU.
24. ČEŠKA
Reflex
Reflex je najbolj bran tednik na Češkem. Znan je po kritičnem novinarstvu, njegova uredniška politika je konservativna.
25. CIPER
Politis
Politis je drugi največji časnik na Cipru. Njegovi pogledi so pretežno desnosredinski, neodvisni od političnih strank.
26. BOLGARIJA
Capital
Capital je eden vodilnih bolgarskih časopisov. Velja za desnosredinskega, osredotoča se na politične in finančne novice.
27. MADŽARSKA
Nepszabadsag
Uredniško stališče časnika Nepszabadsag, ki je med največjimi v državi, je socialnoliberalno in proevropsko.
28. ITALIJA
Ilsole24ore
Ilsole24ore je četrti največji časnik v Italiji. Ima se za liberalni časopis.
