Potrebe po hranilih črede in posamezne krave, v peripartalnem obdobju pa molznicam zagotoviti najbolj kakovostno in higiensko neoporečno krmo s hranili.
Peripartalno obdobje je kritično obdobje za krave molznice, saj je takrat največja možnost pojava različnih obolenj, povezanih predvsem z motnjami v presnovi, kot je ketoza, in metabolizmu mineralov ter oslabljenim imunskim sistemom, zaradi katerega se pojavijo mastitisi, zaostala posteljica itd.
Da bi bile krave molznice zdrave in dale dobre rezultate pri reji, moramo dobro poznati osnove krmljenja, potrebe po hranilih, ki jih imata čreda in posamezna krava, v peripartalnem obdobju pa molznicam zagotoviti najbolj kakovostno in higiensko neoporečno krmo s hranili, ki jih potrebujejo. Pomembne nasvete in primere krmnih obrokov za krave molznice ponuja brošura Prehrana krav molznic, ki sta ga za Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije pripravili kmetijska svetovalka in specialistka za živinorejo Jasmina Slatnar in terenska kmetijska svetovalka dr. Tina Trebušak. Poleg pravilne prehrane je treba kravam molznicam zagotoviti še ustrezne bivalne pogoje, torej dovolj zračne in osvetljene hleve z zadostnim številom ležalnih in krmilnih mest.
Programska orodja za načrtovanje obrokov
Uravnotežena prehrana pri kravah molznicah je ključna za njihovo zdravje in optimizacijo proizvodnje mleka. Kot piše v letaku Prehrana krav molznic, mora prehrana kravo oskrbeti z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi, torej z energijo (koruzna silaža, žita, sladkorji, zaščitene maščobe, glukogeni preparati …), beljakovinami (krma s travinja in njiv, oljne pogače in tropine, zrnate stročnice, pivski kvas, žitne in koruzne tropine, gluten, otrobi, krmilna moka ....), vlakninami (seno, slama, ovela travnata silaža), pa tudi z minerali in vitamini ter vodo. Obroke je treba prilagoditi dnevnim in proizvodnim potrebam po obdobjih in kategorijah živali, glede na pasmo in plemenske vrednosti molznic, saj ima različna krma različne lastnosti in različen čas razgradnje v vampu. Za načrtovanje krmnega obroka se lahko uporablja različna programska orodja, kot so KOKRA ali KOPIT, ki delujeta preko Centralne podatkovne zbirke Govedo (CPZ Govedo), ki jo upravlja Kmetijski inštitut Slovenije.
Za zdravo peripartalno obdobje krav molznic
Ker ketoza prizadene skoraj tretjino krav v obdobju od telitve do sedmega tedna po porodu, sta svetovalec specialist za prehrano živali mag. Anton Hohler in vodja službe za rejo prežvekovalcev mag. kmetijstva Alberta Zorko za Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije pripravila brošuro Preprečevanje pojava ketoz pri kravah. Strokovnjaka ugotavljata, da za ketozo zbolevajo predvsem živali, ki imajo zelo visoko mlečnost takoj po porodu oziroma ob prvi kontroli, veliko negativno energijsko bilanco (NEB), so bile napačno krmljene v času presušitve, so imele poporodno mrzlico po porodu, zelo hujšajo po porodu, so bile neustrezno krmljenje v času laktacije, premalo zauživajo krmo pred in po porodu, so rejene v slabih pogojih ali imajo druge bolezni, ki povzročajo sekundarno ketozo. Pri kravah molznicah je NEB zelo pogosta, ker njihove potrebe po energiji za proizvodnjo mleka hitro presegajo energijo, ki jo lahko porabijo. To lahko vodi do znižane ravni glukoze v krvi in kravje telo lahko začne mobilizirati maščobne rezerve za energijo. Pogosto nastanejo različne presnovne težave, kopičijo se lahko ketonska telesa, kot so beta-hidroksibutirat (BHB), acetoacetat in aceton. Povišane ravni so lahko že pri subklinični ketozi, ki jo je mogoče uspešno pozdraviti, zato je redno spremljanje glukoze v krvi in ketonskih teles v peripartalnem obdobju ključno za pravočasno prepoznavanje bolezni, s tem pa tudi boljšega počutja in zmogljivosti živali. To lahko preverite s preprostimi prenosnimi merilniki, ki merijo količino BHB (beta-hidroksibutirat) v krvi, in če je BHB večji kot 1,2 mmol/l, že govorimo o subklinični ketozi.
Tudi prikrita ketoza povzroča veliko zdravstvenih težav
Mag. Hohler in mag. Zorko svetujeta, da se ob sumu na ketozo vedno posvetujte z veterinarjem in specialisti za prehrano živali, ki delujejo v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, saj je treba k obvladovanju ketoze in posledic bolezni pristopiti celovito. Tudi pri kravah s subklinično ketozo je že zmanjšana zmogljivost, plodnost je slabša, število somatskih celic je večje, več je obolenj nog, imunski sistem oslabi, dislokacija siriščnika je pogostejša tudi do devetnajstkrat (pri klinični ketozi pa za več kot 25 odstotkov), opozorilna znaka za rejce sta še izločitev živali in manjša proizvodnja mleka, prav tako se spremeni njegova kakovost. Če presnovna bolezen ni pravočasno odkrita in zdravljena, se koncentracija ketonskih teles v krvi še poveča in se pojavijo klinični simptomi. Če takrat začnemo zdravljenje, je lahko že prepozno in so že nastale hujše poškodbe notranjih organov, predvsem jeter. Zgodnje odkrivanje povišane koncentracije ketonskih teles je ključno za zdravje molznic in učinkovito prirejo mleka.
Najpogosteje zbolevajo za prikrito obliko
Najpogosteje zbolevajo za prikrito obliko
Ketoza je presnovna bolezen, ki prizadene skoraj tretjino krav v obdobju od telitve do sedmega tedna po porodu, so zapisali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Najpogosteje zbolevajo za prikrito obliko oziroma subklinično obliko. Če imajo krave klinično obliko in znake, to pomeni, da je že večina v čredi obolela za subklinično obliko.
Poznamo tri oblike ketoze. Ketoza tipa II je najtežja oblika, ki se lahko začne že pred porodom, krave pa večinoma zbolijo do tretjega tedna po porodu. V začetku laktacije imajo visoko koncentracijo inzulina in glukoze, kasneje pa se obe vsebnosti močno zmanjšata. Vzrok za ketozo tipa II je nepravilno krmljenje presušenih krav, najpogosteje energetsko ali beljakovinsko prebogato. Kasneje, od 3 do 6 tednov po porodu, se zaradi napačnega krmljenja v času zgodnje laktacije, predvsem preskromnega ali neizravnanega krmnega obroka, lahko pojavi ketoza tipa I. Pri tej obliki imajo krave zelo nizko vsebnost glukoze in inzulina v krvi. Pogosta je pri kravah, ki niso na paši in niso ustrezno dokrmljene. Najlaže ozdravljiva ketoza je zaradi krmljenja silaž z visoko vsebnostjo maslene kisline, saj se stanje praviloma izboljša že, če iz obroka izločimo nekvalitetne silaže.
