Presežek v Splošni bolnišnici Murska Sobota tudi za kritje izgube prejšnjih let

Splošna bolnišnica Murska Sobota (SB MS) je imela lani 74,5 milijona evrov prihodkov in slabih 71 milijonov evrov odhodkov. Prihodki so se v primerjavi s tistimi v letu 2019 povečali za 27 odstotkov. Presežek prihodkov nad odhodki je 3,5 milijona evrov, od tega je bilo 820 tisoč evrov namenskih sredstev kot enkratna pomoč za poravnavo zapadlih obveznosti.

Lanski presežek bo bolnišnica namenila za pokrivanje izgube iz preteklih let, ki je skupaj znašala konec lanskega leta 507 tisoč evrov, za amortizacijo opreme za covidne bolnike in za ponovno vzpostavitev prejšnjih dejavnosti na oddelkih, ki so bili preoblikovani v covidne cone. Za ta namen bodo porabili pol milijona evrov. Na lansko poslovanje sta močno vplivali sprememba načina dela in vrednotenja tega zaradi zdravljenja bolnikov s covidom-19 ter ustavitev nenujnih zdravstvenih storitev. Lani so v murskosoboški bolnišnici zdravili 733 bolnikov s covidom-19 na sedmih oddelkih in zanje povprečno namenili od 35 do 38 odstotkov vseh postelj. Regijska bolnišnica je bila glede na število postelj najbolj obremenjena bolnišnica s covidnimi bolniki v državi.

Za 6,7 milijona evrov dodatkov

Hkrati je zaradi epidemije zmanjšala število nenujnih zdravstvenih storitev in sprejemala samo bolnike, ki so potrebovali nujno in zelo nujno zdravljenje. Lani so opravili 127.000 ambulantnih pregledov, kar je manj od načrtovanega oziroma 81 odstotkov opravljenega v letu 2019, na bolnišnično zdravljenje pa so sprejeli 14.400 pacientov ali prav tako skoraj petino manj kot v letu prej. Zaradi epidemije je bolnišnica zaposlenim izplačala tudi dodatke v višini 6,7 milijona evrov, kar je vplivalo na likvidnost.

Kljub uspešnemu poslovanju in prikazanemu presežku je imela regijska bolnišnica pri lanskem poslovanju velike težave z likvidnostjo oziroma denarnim tokom. V začetku leta 2020 so zapadle obveznosti do dobaviteljev znašale 4,7 milijona evrov, konec leta 4,5 milijona evrov, bolnišnica pa je obveznosti plačevala od 60 do 90 dni po roku zapadlosti.

Terjatve bolnišnice do ministrstva za zdravje (MZ) za izplačane dodatke zaposlenim so znašale 3,4 milijona evrov in terjatve do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po končnem obračunu 3,4 milijona evrov. Po zadnjih prejemkih ZZZS se je stanje izboljšalo. Konec marca bodo po oceni zapadle obveznosti znašale 2,2 milijona evrov, bolnišnica pa jih bo plačevala 30 do 45 dni po roku zapadlosti. Še vedno pa z nakazili bolnišnici za izplačane dodatke zaposlenim zamuja ministrstvo za zdravje. Konec tega meseca bodo obveznosti MZ znašale že 3,8 milijona evrov.

Korošcu delovno mesto svetovalca?

Vodstvo bolnišnice je sprožilo postopek spremembe pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, predlagani spremembi pa sta dve, vključitev službe za naročanje bolnikov v področje zdravstvene nege in popravek opisnega lista za delovno mesto svetovalec VIII. Prav drugi predlog je sprožil veliko ugibanj o tem, ali so spremembe, ki sovpadajo s končevanjem mandata direktorja Bojana Korošca, prilagojene temu, da ostane zaposlen v bolnišnici. To sicer sistematizirano delovno mesto zdaj ni zasedeno, vodstvo bolnišnice pa predlaga, da se pogoj "opravljen pravosodni izpit" pri delovnem mestu svetovalca črta. Daniel Grabar, ki bo konec aprila sedel na direktorski stol bolnišnice, je še pred sejo sveta zavoda povedal, da so v zvezi s tem delovnim mestom odprte vse možnosti. Od tega, da ostane nezasedeno, da ga zasede Bojan Korošec ali pa kdo drug. Na seji sveta zavoda je bilo pod točko razno postavljeno tudi vprašanje glede spremembe pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer za delovno mesto svetovalec VIII. Člani sveta niso pokazali naklonjenosti temu, da se delovno mesto sploh zasede.