"Ko govorimo o šolskem delu, je bistveno zaupanje. Govorim o ustvarjanju zaupanja med učitelji, med učitelji in ravnatelji, med učiteljem in učenci. V načinu komuniciranja pa se kažeta zaupanje in spoštovanje … Na tem je v kolektivih treba graditi. /.../ Zgodi se, da se pojavijo nesoglasja, ko sistem ni ustrezno reguliran, interpretacije so različne. Poglejmo regulacijo uporabe telefonov, ki se pogosto znajde v medijih. Težave so se pojavile, ko se znotraj šole niso strinjali, da se uporaba telefonov omeji in da tako ravnajo tudi učitelji, ki morajo biti zgled. Mladi pa pri učiteljih iščejo zgled. Če je učitelj profesionalec, se tudi sam ne bo oglasil na telefon v razredu. /.../
Učiteljski poklic je v času izrazitega individualizma v družbi izredno zahteven. Potrebujemo družbeni konsenz o pomembnosti učiteljskega poklica. Šola je praktično edini prostor, ki vzgaja in izobražuje ter razvija vrednote za življenje v skupnosti. Po devetih letih obveznega izobraževanja gredo skoraj vsi v srednje izobraževanje, govorimo torej o najmanj dvanajstih letih izobraževanja. Zelo pomembno je, kakšne so vrednote, ki jih mladi skozi zgled, integriteto posameznika, ravnanja v šoli prevzamejo za življenje. To je druga plat šole, ki se mi zdi ob akademskih znanjih ključna. /.../
Morda bom izpadel konservativen, a mislim, da je učitelj oseba, ki je v svojem okolju javno izpostavljena. To ne pomeni, da se ne sme pokazati, ampak mora imeti razčiščeno, kako lahko ravna. Ne vidim nič slabega, če je nekdo v kopalkah. Vprašanje pa je, ali mora to razposlati na splet. Sploh, ko ob tem mlade ves čas opozarjamo na ustrezno uporabo družabnih omrežij."
