"Sto petdeset milijard evrov za odpravo revščine, naložbe v nove tehnologije, socialo, čistejši zrak, vodo, gradnjo javnih stanovanj, javni transport, zaščito kmetijskih zemljišč, ureditev vodotokov, okrepitev požarnih služb? To bi bil preskok, podoben Marshallovemu planu … A za kaj takega bi morala Evropa imeti politiko, povezano, inteligentno in neomajno odločeno, da ohrani in zagotovi mir, najsposobnejši del evropskih glav bi se moral pogajati s Putinom in Netanjahujem, ker to rešuje življenja in zaustavlja vojno, ki se kot virus širi po planetu. /.../
Današnja evropska diplomacija je takšna, kot je bila tista pred drugo vojno – vsak misli na lastno rit, na to, kako bi za svojo vas izposloval ugodnosti in odpustke za hrbtom drugih vasi, skupne evropske politike sploh ni, kar je očitno tudi pri popuščanju Trumpu. In bog ne daj, da dobimo dokaz takrat, ko bo zares izbruhnila vojna na območju EU – ni mi treba biti čarovnica, da v stekleni krogli vidim, kako bodo močnejše države svoj fevd branile tako, da bodo pred ruske topove v tamponsko cono nastavile šibkejše članice EU. EU je postala vladavina kapitala in nacionalizma, ta dva pa obožujeta vojne. Služita namreč tako z orožjem in uničenjem kot z rekonstrukcijo uničenih mest in ponovno vzpostavitvijo trga. Netanjahu ta trenutek Riviero Palestina s pomočjo evropskih držav in ZDA ureja z bombami, ki ustvarjajo izjemno priložnost za gradbene velikane: eni bodo služili z odstranjevanjem ruševin in strupenih snovi, drugi z gradnjo hotelov in zasaditvijo grmičkov, ki bodo zakrivali pogled na palestinski gulag v ozadju. Vrli Izrealec je tam pravkar odredil deseturno premirje, da nahranijo najbolj sestradane otroke; po tem roku jih bo, site, pobil. V EU so ta korak pozdravili."
