"Ameriški predsednik je v Davosu odstopil od nekaterih najhujših groženj, napovedi carin in možnosti uporabe sile, vendar vprašanje spora o Grenlandiji ostaja. Razelektritev v transatlantskih odnosih je epizoda, grožnje se bodo nadaljevale. Evropa je bila v tej zgodbi presenečena, kot je presenečena vsakič, ko Donald Trump pokaže, kdo je in kaj hoče. Odkar je predsednik začel govoriti o prevzemu Grenlandije, so evropski voditelji upali, da gre za norost megalomanskega politika, podcenili so njegovo odločenost, da si hoče prilastiti polavtonomno ozemlje Danske, članice Nata in Evropske unije.
Živimo v času, ko velesile preurejajo svet in na novo definirajo geopolitične identitete, stara celina pa je do zadnjega branila status quo, ki ne obstaja več. Zdaj počasi, boleče spoznava, da Združene države ravnajo z združeno Evropo tako, kot so med hladno vojno ameriške administracije ravnale z Latinsko Ameriko.
Eno leto so evropski voditelji eksperimentirali s strategijami popuščanja in koncesij, dobrikanja in daril. Medtem ko se je nepredstavljivo nevarno približalo resničnosti, so dojeli, da je Grenlandija njihova rdeča črta. Ogrožena so ključna načela evropske integracije, ozemeljska celovitost in nespremenljivost meja. Ameriška priključitev Grenlandije ne načenja samo temeljev Nata – Lucio Caracciolo v Limesu piše, da že sama namestitev evropskih čet na otok pomeni rekviem za atlantsko zavezništvo –, temveč tudi Evropske unije. Grenlandija postaja za EU vprašanje preživetja.
Nastopil je čas nevarnega življenja, posebno za majhne države, in koristilo bi, če bi o tem razmišljala tudi Slovenija. Razpad Evropske unije bi zanjo odprl poglavje ozemeljskih apetitov sosednjih držav."
