"Volitve so prinesle nekaj še veliko bolj nenavadnega, in sicer hkratni vzpon skrajno leve stranke Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW), ki je v obeh deželah, v Turingiji in na Saškem, končala na tretjem mestu in s tem daleč za sabo pustila celoten politični establišment, vključno z nemško Levico, katere opazna predstavnica je bila še pred meseci, vladajočimi socialnimi demokrati (SPD) in nemškimi Zelenimi. Voditeljica stranke, karizmatična Sahra Wagenknecht, se je za razhod z Levico odločila, ker ne mara identitetnih politik in 'prebujenstva' ter je prepričana, da je leva sredina v očeh volivcev 'moralno bankrotirana'. Javnomnenjske raziskave kažejo, da celo volivci skrajno desne AfD prav skrajno levičarko Sahro Wagenknecht prepoznavajo za najbolj zaupanja vredno nemško političarko. To ni nenavadno, med strankama je več podobnosti kot razlik. Wagenknecht svojo protimigrantsko retoriko v nasprotju z rasističnimi stališči AfD utemeljuje z ekonomsko argumentacijo – migracije so po njenem mnenju škodljive za nemškega delavca. /.../
Za vse, ki verjamemo v nujnost družbeno progresivne leve politike, je razplet nemških deželnih volitev grenka pilula, ki se zatika v grlu. Nemška fuzija leve in desne politike oziroma njuno zbliževanje na račun identitetnih in rasnih manjšin kaže, da mora imeti uspešna leva stranka danes vsaj nekje konvergenco z desnico in da mora suvereno zajezditi rastoči val ljudskih strahov in nezadovoljstva. Evropski levici, tudi slovenski, Nemčija ponuja pomembno lekcijo, pod pogojem, da sploh želi tekmovati z vse bolj skrajno evropsko desnico. Prva lekcija se tiče nujnosti prepoznanja tistih tematik, ki imajo dejanski mobilizacijski potencial, in drugih, ki volilno telo odtujujejo. Še veliko težji je nauk o pomembnosti karizmatičnih voditeljic in voditeljev."
