"Izteklo se je tudi 80 let od konca druge svetovne vojne. Njeni udeleženci so na ruševinah človečnosti, ki jih je povzročila s svojo tragično izkušnjo, po zmagi zahtevali: Nikoli več. Nikoli več vojne. Na žalost je ni plemenitejše zahteve, ki se ji je zavezalo človeštvo, a hkrati tudi zaveze, ki bi bila tolikokrat izdana in izigrana, kot je prav ta. Verjamem, da bi udeleženci te največje vojne v zgodovini človeštva danes ponovili to zahtevo. Zahtevali bi, da se je treba upreti vsiljeni podobi, po kateri je med mirom in vojno, v svetu, kakršen je danes, mogoče izbrati zgolj vojno. In v imenu te izbire nadaljevati spopade v Ukrajini, podpirati genocid v Gazi, kopičiti najbolj smrtonosna orožja, usodna tudi za obstoj življenja na planetu, zapostavljati napore za trajnostno prihodnost in zeleni prehod, molče opazovati zločinsko teptanje človeškega dostojanstva in pravic, žrtvovati socialno državo ter pristati na razgradnjo ustanov, ki si jih je človeštvo na izkušnjah vojn zgradilo, zato da bi ohranjalo mir in preprečevalo vojne kot način urejanja sporov med državami.
Tudi mi se ne smemo pustiti ustrahovati z govoricami o naši nenehni ogroženosti. Ne smemo sprejeti vojne kot načina našega življenja. Temu se moramo upirati tudi zaradi naše izkušnje v vojni za Slovenijo! Če popustimo, smo izgubili bitko za lastno človečnost. Dolžni smo se upreti razčlovečenju sveta, ki ga prek avtokratskih vladavin vsiljujejo predvsem interesi oboroževalnih industrij. /.../
Evropa danes ni povsem taka, kakršne smo se veselili ob vstopu v EU kot obljubljene dežele demokratičnih vrednot in spoštovanja človekovih pravic. Vendar za Evropo, kot jo želimo, še ni prepozno. Potrebujemo pa za to mir. Zahtevajmo ga. Sem realist! Vem, v kakšnem volčjem svetu živimo. Bilo bi neodgovorno, če ne bi poskrbeli za svojo varnost in obrambo in se zanašali na druge. Prezgodaj je še, da bi lahko rekli zbogom, orožje. Pa vendar, to ne sme biti naša osrednja misel. Zavedam se, da taka naša drža ne bo spremenila sedanje miselnosti vladajočih politikov v svetu, ki večinoma niso nikoli izkusili gorja vojne. A šteje vsak korak. Verjeti moramo, da bodo ti koraki nekoč prerasli v pohod množic, ki bodo rekle: »Dovolj je! Ne počnite tega v našem imenu! Za to nimate našega mandata.« Ne morejo nas vseh preprosto preslišati. Zato, vztrajajmo!"
