"Velja prepričanje, da bi lahko znižanje davkov vodilo v živahnejšo gospodarsko aktivnost. Temu prepričanju ne oporekamo nujno, čeprav ga empirične analize in trenutna velika negotovost večinoma ne podpirajo. Osnovna težava je v tem, da je živahnejša oziroma učinkovitejša gospodarska aktivnost povezana s povečanjem produktivnosti, to pa se ne zgodi takoj, ampak zgolj morda šele na srednji ali celo dolgi rok. Nasprotno se zaradi znižanja davkov takoj znižajo javnofinančni prihodki. In nimamo izračunov predlagateljev, ki bi kazali, kdaj naj bi prišli ti pozitivni učinki in kolikšni naj bi bili.
Jasno je le, da sprejetje zakona lahko povzroči občutne javnofinančne težave, da bo Slovenija izgubila stik s fiskalno-strukturnim načrtom, ki ga je uglasila z Evropsko unijo, pri čemer hodimo po robu javnofinančne vzdržnosti. Če bomo presegli meje v fiskalnem načrtu, bo evropska komisija sprožila postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki bodo pomenili povečan nadzor in verjetno tudi reze. Ampak to ni glavna težava. Še večja težava se pokaže, ko na dogajanje postanejo pozorni finančni trgi in se zaostrijo pogoji financiranja. /.../
Nižji davki niso zastonj, zanje se bo treba zadolžiti. Če vemo, da mora Slovenija na leto za normalno poslovanje izdati obveznice oziroma se zadolžiti za štiri do pet milijard evrov, bo zdaj k temu treba dodati še skoraj milijardo evrov, kolikor bo odnesel interventni zakon. Poslabšanje pogojev zadolževanja pomeni še višje izdatke. Če se bodo finančni trgi odzvali na nenadno povečanje primanjkljaja, seveda obrestna mera ne bo več nujno takšna, kot je zdaj, in bonitetne ocene morda ne bodo tako ugodne, kot so."
