"Hudo bolni ajatola že dolgo časa ni pri polnih (operativnih) močeh. Pokojni Raisi, eden najbolj nazadnjaških predsednikov v zgodovini islamske republike, je v zadnjih mesecih svojega življenja po obračunu s protestniki ter po salvi raket in brezpilotnikov, ki jih je pred dobrim mesecem dni kot odgovor za izraelski napad na iranski konzulat v Damasku poslal nad Izrael, močno okrepil svoj (notranji) položaj. Ne le to: človek, ki ima – oziroma je imel – kot zvest podizvajalec obeh dosedanjih ajatol na vesti več tisoč življenj, je dokončno postal prvi kandidat za novega ajatolo.
Namesto mirnega prehoda se bo v Iranu, utrujenem od sankcij, režimske represije in iz dneva v dan bolj silovitih regionalnih napetosti, začel boj za nasledstvo. Ne le za naslednika ajatole Hameneja, ki bo najverjetneje postal kar njegov sin Možtaba, pač pa v celotni politični strukturi, ki ji je naveličano prebivalstvo pred dvema mesecema na parlamentarnih volitvah z rekordno nizko udeležbo (41 odstotkov) poslalo jasno sporočilo.
Prezgodaj in pretenciozno bi bilo govoriti, da se je Irancem popolnoma nenadejano ponudila priložnost za politično – in družbeno – tranzicijo. Jasno je namreč le, da bodo predvsem vojaške strukture z revolucionarno gardo na čelu, ki je v ameriškem napadu pred štirimi leti in pol izgubila svojega voditelja in prvega državnega operativca Kasima Sulejmanija, z naskokom najbolj sposobnega in agilnega iranskega akterja, naredile vse za zaščito svojih predvsem ekonomskih privilegijev. "
