Težko sprocesiramo, da so se nekateri znašli tako rekoč na robu preživetja ravno v trenutku, ko jih je domovina reševala, za nameček nepojmljivega trpinčenja pa en pamž še toplega čokolina brez grudic ni dobil na letalu.
Nič nam ne pripada, prav nič. Če kdaj, bi to morali spoznati prav zdaj, ko so brezobrazne in brezobzirne vojaške operacije nad vsem, ko nam v trumpovskem naftnem maršu grozi globalna vojna.
Čas je, da se iz lastnih omejenosti, predvsem pa iz predstave o zamejenosti med virtualnim in realnim svetom, prestavimo v realnost in zrelativiziramo pozicije.
Lahko smo tudi hvaležni, morda vsaj za kak trenutek pod našim svobodnim soncem. Prikimati, ko kaj uspe, bi kdaj tudi še kazalo, mar ne?
Nič nam ne pripada, prav nič. Če kdaj, bi to morali spoznati prav zdaj, ko so brezobrazne in brezobzirne vojaške operacije nad vsem, ko nam v trumpovskem naftnem maršu grozi globalna vojna.
Čas je, da se iz lastnih omejenosti, predvsem pa iz predstave o zamejenosti med virtualnim in realnim svetom, prestavimo v realnost in zrelativiziramo pozicije.
Lahko smo tudi hvaležni, morda vsaj za kak trenutek pod našim svobodnim soncem. Prikimati, ko kaj uspe, bi kdaj tudi še kazalo, mar ne?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
