V bogati družinski kroniki Šikerjevih iz Močne, na pol poti med Pernico in Lenartom, nad jezerom Pristava, je veliko zanimivih zapisov. Prvi je iz leta 1870, ki pomeni začetek bogate dejavnosti te prepoznavne štajerske gostilne. Takrat sta namreč Mihael in Ana Schiker postavila furmansko gostilno Šiker. V hlevu prek ceste, kjer je danes Kmečki muzej, se je živina odpočila, se najedla in odžejala. Z žganjem, jabolčnikom, vinom in studenčnico so se odžejali tudi furmani (prevozniki), ki so po okolici ponesli dober glas o gostoljubni postrežbi in domači pijači. Potem so k pijači sodili domač kruh, meso, klobase, zaseka in razvila se je gostilna, je zapisala kronistka Nataša. Šikerjeve korenine niso nič drugačne od drugih furmanskih gostiln, le da je pri njih tradicija vedno nekaj pomenila in na njej so vse generacije gradile razvoj in času primerno prilagajale ponudbo.
Sprejeli številne ugledne goste
Delo Mihaela in Ane sta konec 19. stoletja nadaljevala Alojzija in Jožef Šiker. To je bila druga generacija. V času do druge svetovne vojne sta bila tretja generacija Alojz in Felicita Šiker, ki sta ohranjala sloves odlične gostilne, ki so ga poznali doma in preko takratnih državnih meja. Za njima je začela z novimi izzivi četrta generacija z nepozabnima Jožetom in Silvo Šiker in ta je postavila temelj gostilne, kakor jo poznamo še danes. Jožetova strast je bilo vino, med njimi "kraljevski" rumeni muškat, ki je še danes najboljša kombinacija s kraljico hiše, šarloto. Jože in Silva sta bila izjemna in ugledna gostinca, ki sta v zgodovini te hiše pustila neizbrisan pečat. Bila sta vrhunska strokovnjaka, Jože v vinogradih in kleti, Silva pa v kuhinji in za točilno mizo. Jože je bil med vojno partizan v Lackovem odredu na Kozjaku. Z njim je pogosto kramljal zgodovinar dr. Milan Ževart, prvi ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora. Pisatelj Tone Partljič s svojo družbo je pri Šikerjevih še vedno tako rekoč domač. In še bi lahko naštevali mnoge ugledne goste, ki so jih sprejeli v dolgih desetletjih delovanja.
Gostilno ima v krvi
Jožeta in Silvo sta nasledila Breda in Silvo Cotar kot peta generacija. Požela sta veliko pohval in nagrad. Všečno in z občutkom za lepoto sta prenovila velik del notranjosti, uredila vinsko klet, Kmečki muzej in otroško igrišče. Po njunih poteh zdaj stopa hčerka Nataša Cotar, nosilka šeste Šikerjeve generacije. Z jasno vizijo, ki sicer sloni na izjemni tradiciji, a se hkrati spogleduje s sodobnim utripom in trendi. Nataša se pohvali, da ima gostilno Šiker dobesedno v krvi. S partnerjem Markom se na veliko trudita in snujeta drzne projekte. Med njune izvirne zamisli spadajo odmevni kulturni večeri in prireditve v njihovem Kmečkem muzeju in mogočni vinski kleti. Gostili so že številne znane kulturne ustvarjalce, glasbenike, pesnike, pisatelje in igralce. Dogodki so odmevali in še vedno odmevajo med zadovoljnimi obiskovalci. Ta srečanja so vselej enkratno doživetje in pritrjujejo povezanosti kulture z vinsko kulturo in vrhunsko kulinariko. Dodana vrednost Šikerjevih je tudi njihov hotel nad jezerom Pristava, kraj miru, počitka, mamljivih sprehodov po prijetnem naravnem okolju ob šelestenju listja in pljuskih vode. Kljub njihovi pregovorni skromnosti si za domiselnost in izvirne rešitve zaslužijo pohvalo. Za njihovo prihodnost se ni treba bati, sploh ker znajo vsi pri hiši poprijeti za delo.
