Ptuj, center arheologije

Potem ko je Raziskovalni inštitut Centra za konservatorstvo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKD) v preteklem letu v okviru projekta InnoRenew CoE med drugim pridobil vrhunsko raziskovalno opremo v vrednosti milijona evrov, so se na zavodu odločili, da na pobudo ptujske mestne občine (MOP) tudi na Ptuju odprejo izpostavo inštituta in laboratorij za karakterizacijo in obravnavo arheoloških materialov. Nova oprema naj bi bila tako že kmalu na voljo tudi za raziskave v ptujskem laboratoriju, ki bo za zdaj zaživel v prostorih ZVKD na območju nekdanje ptujske vojašnice.

Izjemen potencial

Ptujska županja Nuška Gajšek je poudarila, da je za Ptuj ob tem izjemnega pomena predvsem to, da mesto pridobiva znanstveno institucijo, "ki je za naše okolje izjemnega pomena tudi glede na to, kakšne predispozicije imamo, s kakšno bogato kulturno dediščino razpolagamo, tako da si od tega obetamo dobro sodelovanje in neko dodano vrednost. Pa nič nam ne bi škodilo, če je to samo prvi korak do tega, da dobimo kak nov študijski program v tej smeri, ki bi ga izvajali na Ptuju."
Po Kromarjevih besedah sicer še ni jasno, ali bodo kasneje stalni laboratorij z opremo uredili v kateri drugi stavbi. Jasna tudi še nista njegova končna velikost in število zaposlenih. V okviru laboratorija bo delovala tudi pisarna Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS) Slovenija. Po Kromarjevih besedah gre namreč šele za priprave, v prihodnje pa naj bi najverjetneje na Ptuj prenesli celoten slovenski del evropskega projekta E-RIHS, vreden 30 milijonov evrov.
Projekt bo sicer zaživel leta 2021, vanj pa je v Evropi vključenih 28 držav "in se bo kasneje iz petletnega prelevil v stalen projekt. To pomeni, da bo Evropa za to dejavnost stalno namenjala sredstva. In upam, da bo to nekaj, kar bo za Ptuj izjemno pomembno. Do zdaj je bil namreč zaradi arheologije pomembno mesto, ni pa uvrščen na zemljevid Evrope. In to je prvenstvena naloga našega zavoda. Da Ptuj predstavimo Evropi kot mesto arheologije, kot center pomembne arheologije." Kot je še dejal Kromar, je namreč del, ki ga prekriva zemlja, pod katero je rimski Ptuj, ogromen. Samo Panorama ima 17 hektarjev. "Tako da gre za izjemen arheološki potencial - ne le za slovenske, ampak za evropske ali celo svetovne razmere."

Upajo na kulturni evro

Mnogi si sicer želijo, da bi bilo odprtje laboratorija tudi še en korak k izgradnji novega arheološkega muzeja. Kromar poudarja: "Sem velik podpornik novega muzeja na Ptuju. Mislim, da je to nekaj, kar bi Ptuj potreboval že davno. In ta muzej bi moral biti pravi center. V njem bi lahko potekalo vse v zvezi ne samo s ptujsko, temveč z vso slovensko arheologijo. Mesto Ptuj bi moralo biti najmanj arheološko središče Slovenije, če ne Evrope."