Ni zakona o razvoju Haloz, je pa LAS Haloze

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
10.02.2022 06:30

Posebnega razvojnega zakona o Halozah v parlamentu niso dobili. Spodbude napredka preko lokalne akcijske skupine, ki povezuje sedem občin ter ustanove, podjetja in kmetije

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Obnovo Pušnikove domačije v Žetalah
so strokovnjaki za spomeniško varstvo ocenili kot eno najbolj vzornih.

Darja Lukman Žunec

Že pred desetletjem so si v haloških občinah prizadevali, da bi parlament sprejel zakon, v katerem bi bile Haloze opredeljene kot problemsko območje, ki bi mu bilo treba z različnimi spodbudami pomagati dohiteti razvoj preostalih delov Slovenije. Predstavljali so si, da bi dobili zakon, podoben pomurskemu. Vendar jim o tem kljub prizadevanju občin, ptujskega Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra, Kmetijsko-gozdarskega zavoda in nekaterih drugih regijskih ustanov ni uspelo prepričati vlade in dovolj poslancev.

V času kmetijskega ministra Dejan Židana so sicer uspeli pri oblikovanju posebne vladne skupine za razvoj Haloz, ki je nato te kraje kar nekajkrat obiskala. Dosežek dolgoletnih prizadevanj, da bi razvoj vzeli v svoje roke, pa je zagotovo pridobitev samostojnega območja lokalne akcijske skupine (LAS), kar jim je omogočilo večje črpanje denarja iz evropskih skladov, kot sta kmetijski za razvoj podeželja in sklad za regionalni razvoj.

Izpeljali 107 projektov

LAS Haloze obsega območje sedmih občin, ki so med seboj povezane in imajo podobne razvojne težave, kot so pomanjkanje delovnih mest, staranje prebivalstva, razdrobljena kmetijska zemljišča in zaradi strmih leg težki pogoji za obdelovanje zemlje. Vanj so vključene občine Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Podlehnik, Žetale in Majšperk. Tako povezane občine so za pridobivanje evropskega denarja doslej delovale že v času dveh finančnih perspektiv EU, delno od leta 2007 do 2013 in v celoti od 2014 do 2020.

Jernej Golc

Darja Lukman Žunec

Z denarjem iz programa Leader, ki je bil na voljo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, so na tem območju v prvem obdobju za kar 82 projektov pridobili deleže v skupni vrednosti 661 tisoč evrov, celotna vrednost projektov je sicer bila 1,5 milijona. Projekte v drugem programskem obdobju pa so izvajali v okviru programa CLLD ali lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Na območju LAS so denar za projekte v finančni perspektivi 2014-2020 pridobivali iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Do konca lanskega leta so, kot navaja Jernej Golc iz podeželskega razvojnega jedra (PRJ) Halo iz Cirkulan, ki je vodilni partner haloškega LAS, uspešno končali 16 projektov: "Dobrih 473 tisoč evrov so nosilci projektov zanje pridobili iz sklada EKSRP, ta čas pa izvajamo še devet projektov, za katere smo pridobili nekaj čez 253 tisoč evrov iz tega sklada. Prav tako so prijavitelji uspešno izpeljali in končali še pet projektov, ki jih je sklad ESRR sofinanciral v višini dobrih 556 tisoč evrov. Z denarjem, pridobljenim iz tega sklada, pravkar izvajamo še štiri projekte, za katere so prijavitelji pridobili še skoraj 242 tisoč evrov."

Sodobna mobilna polnilna linja za vino, na katero so v zadrugi zelo ponosni.  
Jernej Golc

Kot še pojasnjuje Golc, so izvajanje finančne perspektive 2014-2020 v EU zaradi zdravstvene krize podaljšali za dve leti. V dodatnih letih imajo za izvedbo projektov na razpolago še nekaj več kot 87 tisoč evrov. Ocenjujejo, da so v obdobju 2014-2020 na območju LAS Haloze iz Leaderja oziroma programa CLLD za izvajanje vseh projektov počrpali skupno 1,6 milijona evrov.

Sodelujejo z drugimi

Vendar LAS Haloze ne ostaja zgolj v svojih okvirjih, temveč se povezuje tudi s sosednjimi LAS. Sodelujejo pri projektih Naša Drava in Skupna hrana; pri slednjem so se povezali z LAS Dobro za nas, ki deluje na bistriškem območju, in z LAS Bogastvo podeželja, ki povezuje občine v Slovenskih goricah ter na Dravskem in Ptujskem polju. Program se imenuje Na(j)prej lokalno! V njem bodo vzpostavili kratke prodajne verige, da pride hrana od njenega pridelovalca po najkrajši poti do uporabnika oziroma kupca. Golc pojasnjuje: "Številne analize so pokazale, da se lokalni proizvajalci hrane, ki si utirajo prodajne poti do svojih kupcev, soočajo z izzivi glede uporabe primerne embalaže in podobe za končne proizvode. Embalaža mora namreč upoštevati standarde za živila, ki so povezni s temperaturo, obliko, primernostjo za transport, uporabo tiska in označevanja, ter druge tehnične možnosti pakiranja. Druga aktivnost v okviru tega programa je povezovanje rejcev in predelovalcev mesa haloške drobnice."

Župani vključenih občin večinoma aktivno sodelujejo z LAS Haloze. Žetalski župan Anton Butolen je denimo zadovoljen, da jim je uspelo s tem denarjem prenoviti Pušnikovo domačijo, ki je vzoren primer obnove spomeniško zaščitene samooskrbne domačije. V majšperški občini so lahko obnovili pročelje in stavbno pohištvo zgradbe, v kateri deluje Turističnoinformativni center Ptujska Gora, v njej so postavili tudi manjšo zbirko fotografij mojstra Stojana Kerblerja in uredili vinoteko. Direktor majšperške občinske uprave Matic Šinkovic pravi, da si veliko obetajo še od pravkar potekajočega projekta oblikovanja haloške turistične destinacije pod imenom Visit Haloze, v okviru katere se zdaj lotevajo še promocije doma in v tujini.

Z denarjem evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja so v Halozah doslej tudi posodobili infrastrukturo vinogradniških kmetij, povečali razpoznavnost kulturne dediščine na Ptujski Gori in se lotili haloške kulinarike v povezavi z vinom. Obnovili so Vukovo domačijo v Dobrini, domačijo Kočer in Sokovo domačijo, izpeljali medgeneracijske programe, predstavili Veseličevo klet dobrih okusov in pomagali razvoju ekološke kmetije Ajda. Veliko so naredili predvsem za povezovanje haloških vinogradnikov, ki so ustanovili svojo vinarsko zadrugo, saj so v okviru projektov LAS kupili skupno kletarsko opremo in najsodobnejšo mobilno polnilno linijo.

Pušnikova domačija je urejena tako, da jo lahko obiskovalci Haloz najamejo za bivanje.

Darja Lukman Žunec

Med projekti so še degustacije in ponudba kraft piv s pekovskimi izdelki iz Haloz, vzpostavitev industrijsko-rekreativnega območja Breg, prikaz življenja viničarjev, varstvo okolja in ohranjanje narave ter Mentha Halonga. Največji sofinancirani iz evropskega sklada za regionalni razvoj pa so kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma, turistična destinacija Haloze, medgeneracijski urbani park, Haloški radovedneži, povezovanje in blagovna znamka za kakovost vin iz Haloz ter promocija turistične destinacije Haloze. Kot še pravi Golc, so se v LAS odločili, da o svojem delu povprašajo prebivalce in ustanove na območju Haloz. "Zanima nas tudi," je poudaril, "česa si želijo v prihodnji finančni perspektivi. Anketo smo namenili prebivalcem, kmetijam, podjetnikom, podjetjem, različnim organizacijam in tistim organizacijam javnega prava, ki imajo sedež zunaj območja, vendar delujejo na območju naše LAS."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta