V začetku junija se je v kulturnem domu Jožeta Petruna zbrala množica ljubiteljev udarnih ritmov in podpornikov lovrenške godbe na pihala, katera je na slavnostnem koncertu uradno proslavila 90 let delovanja. V poldrugi uri programa so godbeniki vnovič podrli stereotip, da "pleh muzika" preigrava zgolj koračnice in marše. Tokrat je kapelnik, profesor glasbe Dejan Rakovič, izbral zahtevnejši program, ki so ga z več vaje izvedli vrhunsko, kar so potrdile stoječe ovacije občinstva.
Neuradni začetki lovrenške gasilske godbe, takrat še Skačejeve kapele (godbe), segajo pred leto 1930. Sestavljali so jo kapelnik Franc Skačej in njegovih devet sinov. Imeli so svoje inštrumente, vaje pa v domači gostilni. Igrali so na porokah, veselicah in cerkvenih procesijah. Po smrti očeta Franca je mesto kapelnika prevzel sin Štefan, ki je k sodelovanju povabil še druge fante iz domače fare. Okoli leta 1930 je godba že imela prve nastope v razširjeni zasedbi. Zaradi preobilice dela v gostilni je igranje kapele kmalu zamrlo. Štefan Skačej je leta 1932 inštrumente prodal gasilskemu društvu in pod okriljem tega je bila uradno ustanovljena gasilska godba. Njen kapelnik je postal Ferdinand Forstner, ki jo je uspešno vodil več kot 20 let. Skrbel je za notne zapise in priredbe skladb.
Večletno sodelovanje z godbeniki z otoka Vis
Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje godbe zaradi okrnjenega števila godbenikov prekinjeno, takoj po osvoboditvi pa so nadaljevali vaje in nastope. Leta 1956 je postal novi kapelnik Gabrijel Perklič, po dvanajstih letih glasbenega ustvarjanja pod njegovim vodstvom pa je morala godba zaradi finančnih in drugih težav za nedoločen čas zamrzniti delovanje. Po zaslugi takratnega predsednika gasilskega društva Mirka Toreja in njegove znane parole "naši pobi bodo še špilali", je po šestletnem premoru iz gasilskega doma, kjer imajo godbeniki vaje še danes, v vse smeri po trgu ponovno zadonelo. V kratkem času se je število godbenikov povečalo, starejši so učili mlajše. Od takrat se je menjalo več kapelnikov, k napredku in kvaliteti igranja sta veliko doprinesla šolana glasbenika, kapelnika Zavernik in Klampfer, v osemdesetih letih, ko je godbo prevzel Marjan Kovačič, je kratek čas delovala mažoretna skupina, s prihodom novega kapelnika iz sosednjih Ruš, Branka Andreja, pa so godbeniki doživeli preporod. Sledilo je dvajset let intenzivnih vaj, nastopov in gostovanj po domovini in zunaj nje, parad, revij, regijskih in državnih tekmovanj, od koder so se ponosni vračali z visokimi priznanji in nagradami. Postali so člani pihalnih orkestrov Slovenije in javnega sklada za ljubiteljsko kulturo. V tem obdobju so v studiu Radia Maribor posneli prvo kaseto z dvanajstimi skladbami.
Posebnost lovrenške godbe je pestra starostna struktura godbenikov
Leta 1998 je takratni predsednik Kulturnega društva Lovrenc na Pohorju Stanko Šlag vzpostavil sodelovanje Godbe na pihala PGD Lovrenc na Pohorju z Gradsko godbo z otoka Vis. Sledilo je nekaj prijetnih in nepozabnih obojestranskih gostovanj, zadnje leta 2015 na Visu. Obe godbi sta vsa leta ohranjali stike in stkalo se je dragoceno prijateljstvo. In v potrditev medsebojne povezanosti so na veliko presenečenje vseh prisotnih v dvorani na tokratni koncert s čestitkami, darili in pozdravi prišli tudi predstavniki viške Gradske godbe. Leta 2010 je Branko Andrej predal mesto kapelnika Janiju Lorberju, ki je z novim pristopom, znanjem in svežim repertoarjem začrtal novo smer delovanja godbe, ki jo od leta 2018 uspešno nadaljuje in nadgrajuje Dejan Rakovič.
Podelili interna priznanja
JSKD je godbenikom za večletno delovanje na glasbenem področju podelil Gallusova priznanja, predsednik društva Bogdan Španbauer pa je podelil interna priznanja, ki so jih za vzpodbudo prejeli predvsem mlajši posamezniki, ki so v zadnjih petih letih šele pristopili h godbi. Med nagrajenci za posebne dosežke je bil tudi Branko Vračko, ki ima z Miranom Perkličem najdaljši staž, kar je 48 let. Posebnost lovrenške godbe je pestra starostna struktura godbenikov; najmlajši Domen Rakovnik šteje 15 let, najstarejši Jože Miglič z več kot šestdesetletnim stažem najprej pri ruški, kasneje lovrenški godbi pa bo kmalu dopolnil 80 let. Starostne razlike so dodaten izziv, večgeneracijski sestav pa vodi k dobrodošlemu medgeneracijskemu sodelovanju in povezovanju. Program je povezoval akademski igralec Oskar Kranjc, slavljence pa je nagovoril lovrenški župan Marko Rakovnik in uradno v uporabo predal nov bariton. Stroške pri njegovem nakupu je delno pokrila občina.
