Petinšestdesetletnik iz Poljčan je pred kratkim pretekel svoj 190.000. kilometer. To pomeni, da je v povprečju v 43 letih, odkar se posveča teku, na dan pretekel enajst kilometrov. Tudi dandanes ni nič drugače, zdaj je njegov delokrog, kot sam pravi, Boč: "Največkrat tečem od Poljčan do planinskega doma na Boču in nazaj. Že 15 let ne tekmujem več resno, ne udeležujem se veteranskih tekmovanj. Tečem samo še za užitek, zase."
Teči začel po naključju
V osnovni in srednji šoli je treniral nogomet in košarko, bil je zelo eksploziven. Kljub nizki rasti za košarkarja, visok je 170 centimetrov, je bil sposoben zabiti na koš. S tekom se je nato začel ukvarjati povsem po naključju. Leta 1977, ko je bil star 22 let, je med prebiranjem največjega športnega časopisa na območju nekdanje Jugoslavije Sportskih novosti opazil razpis za Partizanski marš. Šlo je za tek na 28 kilometrov. Udeleženci, zbralo se jih je okoli 300, so tekli iz Kumrovca preko reke Sotle na slovensko stran in nazaj. "Tek je bil zelo popularen, o njem so veliko pisali v medijih, predvsem v Sportskih novostih. To je bila ena najbolj priljubljenih tekem, udeleževali so se je vsi najboljši jugoslovanski maratonci. Proga je zelo hribovita, zato sem se zelo mučil in osvojil 26. mesto. Mimo mene so šli tudi 'starčki', zato sem si zadal cilj, da jih bom na naslednjih tekmah premagal, kar sem tudi storil," se spominja.
Nikoli profesionalni športnik
Čeprav je treniral kot profesionalec in se do 40. leta zelo resno ukvarjal s tekom, nikoli ni bil profesionalni športnik. Na Srednji kovinarski, strojni in metalurški šoli v Mariboru je nekaj časa poučeval obrambo ter zdravstveno in telesno vzgojo, bil je tudi samostojni podjetnik, zdaj je zaposlen v podjetju Unidel v Slovenski Bistrici. "Če bi danes dosegal takšne rezultate, kot v svojih najboljših časih, bi se lahko preživljal kot profesionalni športnik. Takrat se nisem mogel udeležiti največjih tekmovanj, olimpijskih iger ali svetovnih prvenstev, danes pa bi se lahko. Norme so bile namreč postavljene izjemno visoko. Pred 35 leti smo tekli tako hitro, kot tečejo danes," o preteklosti še razmišlja in ponazori Marjan Krempl.
Okoli 900 tekem in 500 pokalov
Tekač iz Poljčan je izjemne uspehe dosegal v veteranski konkurenci. Je namreč nosilec 26 medalj z evropskih in svetovnih veteranskih prvenstev ter svetovnih veteranskih iger (osem zlatih, osem srebrnih in deset bronastih), v lasti pa ima tudi nekaj veteranskih državnih rekordov. "V prvih desetih letih veteranske kariere sem bil v svetovnem vrhu. Pri 42. letu starosti sem tekel 30,30 na deset kilometrov in 14,42 na pet kilometrov. Najbolj mi je ostala pri srcu tekma v Južnoafriški republiki. Na deset kilometrov sem tekel z domačinom, imela sva zelo specifičen, taktični tek, moj tekmec je 200 metrov tekel hitro, 200 metrov pa počasi. Tako je bilo v vsakem krogu. Za prvih pet kilometrov sva potrebovala 15,30, za drugih pet kilometrov pa 15,0, kar je za starost 42 let zelo lep rezultat," se z zadovoljstvom spominja. Skupno je tekmoval na več kot 900 tekmah in osvojil okoli 500 pokalov, koliko ima medalj, pa niti ne ve.
