Hojka Berlič
Na Ptuju precej razpršeno rimsko arheološko dediščino mesta poslej predstavljajo pod enotno znamko Arheološkega parka Poetovio, eden osrednjih delov parka pa seveda ostaja arheološko najdišče Panorama. In zadnja arheološka izkopavanja na tem ptujskem griču, ki so potekala leta 2020, so pripeljala do presenetljivega odkritja obzidja legijskega tabora. Nedavno so nova odkritja, pa tudi prenovljeno ureditev Panorame v okviru parka, strokovnjaki v sodelovanju s predstavniki ptujske občine predstavili tudi širši javnosti.
Obzidje in vojaške kasarne
Po besedah dr. Tine Berden iz Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) sicer večina arheoloških podatkov o Panorami izvira iz naključnih najdb, manjših sondiranj in zaščitnih arheoloških raziskav. Najstarejša večja izkopavanja so na tem območju sicer potekala že leta 1911 pod pokroviteljstvom Herbersteinov, ki so bili takrat lastniki zemljišča. Takrat so arheologi odkrili ostanke stavbe z več prostori, ki so jo kasneje interpretirali kot razkošno stavbo s termami. V letih 2007, 2012 in 2015 so na Panorami potekale velike geofizikalne raziskave, s katerimi so želeli preveriti prisotnost in ohranjenost arheološke zapuščine na celotnem območju griča. Njihovi rezultati so pokazali na presenetljivo dobro ohranjene ostanke kljub preteklim posegom v grič, predvsem terasiranju in vzpostavitvi sadovnjakov. Pokazale so urbanistično zasnovo tega dela mesta z ulicami in pravokotnimi stavbnimi parcelami. Na vzhodnem pobočju griča je bila vidna dolga, različno široka linija zidu, ki je bila na nekaj mestih prekinjena, na dveh mestih pa je imela na notranji strani prislonjena kvadratna prostora. Raziskovalce je močno spominjala na zgodnjerimsko obzidje.
Na robu zgornje ravnice Panorame so tako leta 2020 izkopali sondo, dolgo okoli 9,5 metra in široko 6 metrov. Raziskave so trajale 45 delovnih dni, vodila pa jih je dr. Jana Horvat iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. "Najstarejši ostanki, ki smo jih našli, pripadajo nasipu iz zbite rumeno-oranžne ilovice. V ta nasip so bile vkopane jame za navpične in vodoravne tramove. Pod nasipom pa je potekal jarek," je odkritja opisala dr. Tina Berden. Najdeni ostanki kažejo, da je bilo obzidje sprva leseno, sestavljeno iz palisad, v naslednji fazi pa že zidano – iz dravskih prodnikov in ometano z malto, vmes so bili tudi stolpi. Geofizikalne raziskave so v notranjosti, za obzidjem, pokazale še, da se pod zemljo skrivajo tudi ostanki dolgih stavb z več nanizanimi prostori, kakršne so našli na primer med izkopavanji rimskih vojaških taborov v Porenju in Podonavju. "Kar v bistvu podpira našo tezo o obstoju rimskega vojaškega tabora na Panorami," je izpostavila dr. Tina Berden.
Na ogled dve razstavi
O Panorami pripovedujeta tudi dve trenutno odprti arheološki razstavi - Petovionski panteon v Salonu umetnosti ter Vojna in mir: Arheološke raziskave na Panorami na Ptuju leta 2020 na ptujskem gradu. Zadnje raziskave na Panorami so namreč odprle nov pogled na preteklost antične Petovione, ki jo zaznamujeta dve obdobji - čas vojaške utrdbe v 1. stoletju in čas civilnega mesta od 2. do prve polovice 5. stoletja. Na razstavi na ptujskem gradu predstavljajo izbor najdb.
Dolgoročni načrt za Panoramo
Hkrati so v zadnjih dveh letih v okviru evropskega projekta Transfer med drugim pripravili načrt upravljanja Arheološkega parka Poetovio in dolgoročni načrt predstavitve arheoloških ostankov na Panorami, ki mu bodo, kot upa dr. Jana Horvat, lahko v prihodnjih letih sledili. Po njenih besedah bi bila za predstavitev širši javnosti tako lahko zanimiva lega Petovione, kjer Panorama s svojo razgledno točko lahko da vtis te lege v širokem prostoru. Hkrati so pomembne tudi ulice v mestu, ki jim sledijo že pred nekaj leti urejene sprehajalne poti na griču.
Naslednja pomembna tema je vojaški tabor iz 1. stoletja, tudi domnevno svetišče na vrhu griča. Dr. Jana Horvat izpostavlja še zgodnjekrščansko cerkev, saj je bil Ptuj namreč verjetno eden od centrov širjenja krščanstva v Panoniji. V prihodnosti bi bila, po mnenju dr. Jane Horvat, zanimiva tudi ponovna izkopavanja na območjih, na katerih so izkopavanja potekala v začetku 20. stoletja: "Da bi lahko predstavili visoko bivalno kulturo v antičnem mestu, na primer s termami na vrhu Panorame, pa tudi v spodnjem delu griča, kjer ležijo stavbni kompleksi, ki so verjetno zaradi debelih nanosov prsti dobro ohranjeni. Zelo perspektivni za predstavitev antične zgodovine Panorame se mi zdijo tudi ostanki vodovoda, ki so ga sledili po dolini pet kilometrov daleč, ob njem bi bilo na primer mogoče urediti sprehajalne poti. Na georadarskih posnetkih je vidno tudi, da se je vodovod zaključil z velikim objektom, kar bi bila priložnost, da bi predstavili tudi tehnično dediščino antike. Ne nazadnje predstavitev zasluži tudi nekropola na Panorami, kar smo že poskušali uresničiti s kopijo lepega nagrobnika. Čeprav ne poznamo lege svetišča nutric, pa so ti spomeniki tako pomembni, da je zdaj poleg že obstoječe kopije v načrtu postavitev še dveh. Da se bo obiskovalec Panorame srečal z enimi najpomembnejših spomenikov antične Petovione in tudi z najbolj značilno posebnostjo, ki je ne srečamo nikjer drugod v imperiju."
Kot pilotno investicijo projekta so sicer po besedah Jasmine Kranjc s ptujske občine med drugim že postavili tudi informacijske table in smerokaz ter kupili tablične računalnike, ki bodo v pomoč pri turističnih vodenjih. Najdbe so predstavili tudi na razstavi.
Poleti nova izkopavanja
Že letos bodo v okviru novega državnega projekta tudi nadaljevali z izkopavanji na Panorami. Dr. Jana Horvat: "Načrtujemo, da bi poleti nadaljevali z raziskavami na samem vrhu griča, na območju današnjega vodohrana, kjer naj bi stalo svetišče. Zanima nas arhitektura velike stavbe na vrhu, hkrati pa tudi vemo, da obzidje legijskega tabora sega do vrha. Tako bi z enim manjšim izkopom poskušali potrditi ali ovreči tako tezo o legijskem taboru kot svetišču."
