Kljub temu prihaja do »standardnih« napak, ki lahko privedejo do neuspešnega kandidiranja na razpisu.
Pa naštejmo nekaj najpogostejših:
1. Neplačani davki in prispevki
Javni razpisi zahtevajo, da podjetje na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom v višini 50 eurov ali več.
Priporočljivo je, da so vsi davki in prispevki poravnani vsaj en dan pred oddajo vloge.
2. Nedoseganje meril
Del razpisne dokumentacije so tudi merila poslovanja, ki so določena glede na pomembnost oziroma relevantnost projekta. Za uspešno prijavo je zahtevano neko določeno minimalno število točk. V primeru povratnih sredstev se ocenjuje predvsem finančna sposobnost podjetja, pri nepovratnih sredstvih pa v ospredje pridejo bolj nefinančna merila, ki se osredotočajo na socialni, družbeni in ekološki doprinos financiranega projekta. Zelo pomembno merilo pa je v obeh primerih rast števila zaposlenih in dodana vrednost na zaposlenega.
Zaradi navedenega je že pred pripravo vloge ključno, da se preverijo vsa merila in izračuna število točk, ki jih podjetje dosega. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da je naš čas in denar, vložen v pripravo vloge in dokumentacije, vržen stran.
3. Neizpolnjevanje pogojev
Podjetje mora za uspešno prijavo izpolnjevati zahtevane pogoje, kot npr. minimalno oziroma maksimalno število zaposlenih, ustrezna kvalifikacija dejavnosti po SKD, minimalna določena boniteta. Ti pogoji se zelo razlikujejo glede na vrsto financiranja, torej, ali gre za povratna ali nepovratna sredstva.
Verjetno se na tem mestu kdo vpraša, kakšna je sploh razlika med merili in pogoji. Pogoj mora biti za uspešno prijavo nujno izpolnjen, npr. na razpis se lahko prijavijo le podjetja, ki imajo do 5 zaposlenih. Merila pa določajo nek minimalni skupni imenovalec, torej najnižje število točk, ki jih mora podjetje zbrati, da lahko kandidira.
4. Podjetje je v težavah
Iz vseh razpisov so izključena podjetja, ki prejemajo ali so v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Ur.l. RS, št. 5/17).
Če smo tako podjetje, je prijava na javne razpise žal nesmiselna.
5. Prijava neupravičenih stroškov
Za vsak javni razpis so natančno opredeljeni stroški, ki so lahko predmet financiranja. V kolikor podjetje prijavi kot upravičen strošek nabavo osnovnih sredstev, razpis pa je namenjen le nabavi obratnih sredstev, teh stroškov podjetje ne bo dobilo povrnjenih oziroma ne bodo pripoznana kot upravičen strošek.
Tu lahko prihaja tudi do napačne interpretacije teh stroškov s strani podjetij. Priporočljivo je, da se v primeru nejasnosti obrne na razpisovalca.
6. Poročanje o namenski rabi sredstev
Poročanje pri javnih razpisih je pomembna faza v postopku pridobivanja sredstev s strani javnih institucij ali organizacij. Poročanje je običajno zahtevano, da bi zagotovili transparentnost, učinkovito uporabo javnih sredstev ter preverili, ali so bila dodeljena sredstva porabljena v skladu z določenimi pogoji in cilji razpisa. Po odobritvi vloge je potrebno razpisovalcu poročati o namenski porabi sredstev, in sicer na način, da se predloži račune in potrdilo o plačilu le-teh, iz česar je razviden namen rabe sredstev.
7. Razumevanje zahtev razpisa
Bistveno je natančno preučiti razpisno dokumentacijo, vključno z razpisnim besedilom, pogoji, merili za ocenjevanje in zahtevami za poročanje. Razumeti morate, kaj se pričakuje od vas kot vlagatelja ali prejemnika sredstev. Ne glede na to ali se razpisov lotevamo sami ali s pomočjo svetovalca, je ključno, da se jih lotimo pravočasno in z dobrim razumevanjem zahtev posamičnega razpisa ter s tem dvignemo naše možnosti za uspeh.
|
Če iščete svetovanje pri izbiri financiranja za vaše podjetje s pomočjo razpisov za povratna in nepovratna sredstva, se po nasvet obrnite na RVC, poslovno svetovanje. |
