(NASVET) Kako z delom na domu zagotoviti večjo učinkovitost podjetja? (2)

V pretekli kolumni smo govorili o delu na domu kot eni od oblik izvajanja dela, dotaknili pa smo se predvsem procesnega dela uvedbe dela na domu. V tej kolumni pa se bomo dotaknili vsebinskega aspekta ureditve dela na domu na način, da si bomo pogledali ključna področja, ki jim je pri urejanju dela na domu treba posvetiti pozornost.

Kriteriji za vzpostavitev dela na domu

Pri procesnih vprašanjih govorimo predvsem o:

• določitvi kriterijev za vzpostavitev dela na domu,
• predhodnem pregledu prostorov, kjer se bo delo na domu opravljalo,
• procesu vzpostavitve dela v podjetju in
• nadzoru nad opravljanjem dela.

K vsebinskim kriterijem sodijo:

• ureditev delovnega časa in nadur,
• opredelitev in zagotovitev delovnih sredstev,
• zagotovitev varstva in zdravja pri delu in
• zagotovitev varstva osebnih podatkov, s katerimi je v stiku delavec, ki opravlja delo na domu.

Opredelitev delovnega časa

Delo na domu zajema kar nekaj vsebinskih vprašanj, pri čemer je nedvomno prvo prav opredelitev delovnega časa. Ker gre za delo na domu, se lahko delavec in delodajalec bolj fleksibilno pogovarjata o delovnem času; pomembno pa je, da določita, kakšno bo razmerje med delom na domu in delom v poslovnih prostorih delodajalca ter kakšen bo delovnik delavca, ki opravlja delo na domu. Podrobna določitev delovnega časa naj bo vedno opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, medtem ko so lahko splošna pravila našteta tudi v pravilniku o delu na domu.

Opredelitev delovnih sredstev

Opredelitev delovnih sredstev in opreme nas pripelje do naslednjega vsebinskega sklopa. Delodajalec in delavec se morata namreč dogovoriti, kdo bo zagotavljal sredstva, ki jih delavec uporablja pri svojem delu. Delodajalcem sta na voljo dve možnosti: plačilo nadomestila za uporabo delavčevih sredstev in zagotovitev delovnih sredstev. Pomembno pa je, da lahko delavec in delodajalec uporabita oba koncepta, dokler jasno ne opredelita, kateri zagotavlja kaj in za katera sredstva se plačuje nadomestilo. Slednje bo po navadi dogovorjeno za infrastrukturo, kot je npr. elektrika, delodajalec pa se po navadi odloči za zagotovitev delovnih sredstev, kot je npr. računalnik.

Zagotovitev varstva in zdravja pri delu

Varstvo in zdravje pri delu sta tesno povezana s procesnimi vprašanji. Da bi zadostili zahtevam po varnem delovnem mestu, je torej najpomembneje, da prostor z delavcem uredite tako, da bo ustrezal zahtevam zakonodaje in boste uspešno prestali pregled pri varnostnem inženirju. Ne pozabite pa tudi na druge aspekte dela na domu, kot so npr. navodila za varno delo in posodobitev delovnih sredstev in opreme.

Zagotovitev varstva osebnih podatkov

Zadnje, a nikakor ne manj pomembno, pa je varstvo osebnih podatkov. Pri delu na domu namreč neizogibno pride do iznosa osebnih podatkov iz poslovnih prostorov delodajalca, s tem pa tudi do povečanega tveganja za vdore, razkritja, poškodovanje in uničenje osebnih podatkov. Ključno je, da delodajalec ustrezno opredeli varnostne ukrepe, ki naj jih delavec spoštuje pri opravljanju dela na domu. Te ukrepe lahko delodajalec opredeli znotraj pravilnika o varstvu osebnih podatkov. Priporočljivi so predvsem: kriptiranje, prepoved lokalizacije podatkov in prepoved hrambe podatkov v fizični obliki. Seveda pa je treba varstvo podatkov ustrezno prilagoditi politiki varstva osebnih podatkov, ki velja v podjetju, ter tudi delovnemu mestu, kjer se bo izvajalo delo na domu.

Delo na domu spreminja dinamiko dela

Delo na domu pred delodajalca postavlja tako procesne kot vsebinske izzive, ki jih je treba rešiti tako, da upoštevamo obstoječe poslovne procese v podjetju in kulturo dela. Z vzpostavitvijo dela na domu se namreč spreminja dinamika dela, zato mora delodajalec predhodno presoditi predvsem vsebinska tveganja, kot so: kako bo zagotovil ustrezno varstvo osebnih podatkov, ali je treba izvesti oceno učinkov tveganja, kako bo urejeno nadomestilo in katera sredstva lahko neposredno zagotovi delodajalec. Pa tudi, kako bo beležen delovni čas in na kakšen način bo delodajalec vodil evidenco delovnega časa in morebitnih nadur.

Vzpostavitev dela na domu nedvomno lahko prinese veliko pozitivnega, saj delavcem omogoča boljše razmerje med zasebnim in poklicnim življenjem, vendar le, če je proces tako procesno kot vsebinsko dodelan in ustrezno izpeljan.