Globalni podjetniški monitor: Družba vse bolj spoštuje uspešne podjetnike

Po dveh desetletjih sodelovanja ekonomistov in raziskovalcev podjetništva v okviru mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) in njenega Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij so avtorji predstavili jubilejno izdajo Dve desetletji dinamike podjetniškega razvoja. Še prej je spregovoril prodekan EPF profesor Igor Vrečko, ki je podčrtal prispevek mariborske in slovenske ekonomske stroke k raziskovanju podjetništva skozi sodelovanje pri projektu Globalni podjetniški monitor (GEM) in največji startup konferenci v tem delu sveta Podim, ki je s tem projektom zorela. Državni sekretar Matevž Frangež pa je opozoril na velik pečat, ki ga je Maribor z regijo prispeval k raziskovanju zgodnjega podjetništva: "Strukturne spremembe v Evropi in svetu bodo terjale še več idej in prilagajanj ter hitrih reakcij in pobud, ki se rojevajo prav na takšnih podjetniških platformah."

Več kot polovica jih zaznava podjetniške priložnosti

Profesorica Karin Širec, vodja slovenskega tima GEM, je naprej nanizala pozitivne ugotovitve proučevanja podjetništva od leta 2002 do leta 2022. "Na področju odnosa do podjetništva smo storili velik premik, saj se je delež tistih, ki vidijo podjetništvo kot karierno pot, zvišal z 59 na skoraj 73 odstotkov, spoštovanje uspešnih podjetnikov v družbi s 77 na 89, medijska podpora pa s 62 na 85 odstotkov."

Danes zaznava poslovne priložnosti 55 odstotkov anketiranih, medtem ko jih je pred dvema desetletjema le slaba tretjina. Tudi skoraj podvojena rast zgodnje in ustaljene podjetniške aktivnosti, ki jo merimo z najbolj pomembnim kazalnikom podjetništva z indeksom TEA, kaže, da so razmere za ustanavljanje novih podjetij boljše. "Indeks TEA je leta 2002 namreč znašal 4,6 odstotka, lani pa že 8 odstotkov, kar je sicer še nekoliko pod evropskim 8,98-odstotnim povprečjem," meni Karin Širec in še dodaja, da so opazni odkloni v kriznih letih 2004, 2009 in 2020.

Večji strah pred neuspehom

V obravnavanem obdobju pa skrbi precejšnje povečanje strahu pred neuspehom, kar pripisujejo tudi aktualni energetski in geopolitični krizi, ki predstavlja resno oviro ustanavljanju podjetij. Od leta 2002 se je strah namreč zvišal s 26 na 50 odstotkov. Raziskovalci zgodnjega podjetništva opozarjajo tudi na upad namer podjetnikov za širitev dejavnosti in zaposlovanje. "Te ambicije so se v dveh desetletjih znižale z 31 odstotkov na vsega 17," še pojasnjuje Karin Širec.

Še naprej lovimo zaostanek pri deležu podjetnic ob zgodnji podjetniški aktivnosti, ki smo ga v zadnjih petih letih sicer zmanjšali, a smo še vedno pod povprečjem držav Evropske unije. Na deset podjetnikov pride le 5,5 podjetnice. Še manj podjetnic imajo na Cipru, največ pa jih je v Poljski. Primerjava ustaljenih podjetnic med vsemi podjetniki pa nas s 37 odstotki uvršča v evropsko povprečje.

Poglavitne značilnosti slovenskega podjetništva pa je predstavila soavtorica Slovenskega podjetniškega observatorija 2022 profesorica Polona Tominc. V letu 2021 je bilo v Sloveniji 119 tisoč podjetij, najbolj, za 6,3 odstotka, se je povečalo število velikih podjetij. Petina se jih ukvarja z eno od vrst dejavnosti trgovine, drugi največji delež je imelo področje strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti, tretje pa je bilo gradbeništvo. Vsa podjetja so v letu 2021 ustvarila za dobro četrtino več prihodkov (123 milijard evrov). Vsa slovenska podjetja so zaposlovala 598 tisoč ljudi, vključno s 35 tisoč samostojnimi podjetniki. Po tekočih cenah so ustvarila 31 milijarde evrov dodane vrednosti oziroma 52.221 evrov na zaposlenega.