Bo hrvaška vlada padla? Odlični poznavalec arhitekture Mosta, člana koalicije, ki spet figurira kot stranka, ki ruši vlado, že drugo v Zagrebu v letu in pol, odločno odgovarja nikalno. Tole je rekel: Samo eno ni mogoče. Ni mogoče, da bi bil Andrej Plenković v afektu razrešil ministre in da ne ve, kaj zdaj. Ima plane a, b, c, le mi jih še ne poznamo. Ni zrušil svoje vlade, vodi jo, vodi jo z načrtom.
Odhod finančnega ministra so zahtevali opozicijski esdepejevci, pričakuje se slovo Boža Petrova, predsednika parlamenta in šefa Mosta, ki prejšnji teden ni podprl iz Agrokorja prispelega ministra Zdravka Marića, nakar je hrvaški premier ekspresno reagiral: sredi seje vlade je odžagal mostovce, v prvi vrsti notranjega in pravosodnega ministra. In je prišla ekspresna interpretacija: premier da se boji, kaj bo, ko bodo na vrata padlih agrokorjevcev prišli trkat kriminalisti in tožilci. Kaj bo, če gre padli Ivica Todorić, petindvajset let z državnim žigom potrjeni prvi hrvaški kapitalist, sedet.
Ampak. Zakaj bi se Plenković bal. Zakaj bi se Plenković najbolj bal. Vlado vodi kratek čas. Generalna ocena je, da ne slabo. Preden je prišel v vrh izvršne oblasti in prevzel HDZ po tragikomični epizodi z vlado Tihomirja Oreškovića, je bil evropski poslanec v Bruslju. Še prej na visokih pozicijah v zunanjem ministrstvu in diplomat. Nobenih politično-gospodarskih agrokorjevskih rabot, kolikor jih je bilo, in jasno je, da so bile, nima v nahrbtniku. Če bi bil hotel, bi zaupnico vladi, ki jo vodi, vezal na potrditev lex Agrokor pred tedni. Pa je ni! Ni potreboval zaupnice. Seveda je državni prevzem privatnega koncerna, nacionalizacija tako rekoč, problem. Ampak pomislite, kaj bi bilo, če v vladi v Zagrebu ne bi bili reagirali, ko je prezadolženi Agrokor počil. V resnici niti še ne vemo, kaj vse se je zgodilo, finančne luknje pa je za nekaj proračunov in ni treba biti doktor ekonomije za sklep, da se soseda Slovenije z "zakonom za Todorića" poskuša izogniti xxl socialni eksploziji. Agrokor, z vsemi družbami, ki ga tvorijo, je največji hrvaški zaposlovalec. Če je smer iz Agrokorjeve stolpnice edino borza dela, se zatrese tudi Hrvaška. Sorodno, in vendar manj, Slovenija, če gre po gobe Agrokorju prodan "najboljši sosed" Mercator. To je obenem edina točka, v kateri je mogoče, pogojno, razumeti slovenski lex Mercator, čez noč nastal po hrvaškem vzorcu, v džungli slovenske (ne)privatizacije in "prihvatizacije" in sredi pomot o (ne)državnem.
Če bo Hrvaška nazadnje vseeno šla na še ene predčasne parlamentarne volitve, bodo utrdile - Andreja Plenkovića. Ni mogoče, da premier tega ne ve. Utrdile celo toliko, da mu v vladi ne bi več bilo treba Mosta.
Koliko ima to s politično Slovenijo? Nič! Ko gre za reči nacije, tipa arbitraža o meji, je Hrvaška ena, nerazdeljena. To, česar Slovenija še vedno ni jemala.
