Nika je potegnila, ostali so ji sledili. Najprej na skakalnici, nato še na odru. Slovenska skakalna ekipa si ni pustila vzeti priložnosti, da svet spomni na Prešernove verze. Dan prej je pometla s konkurenco, na kulturni praznik pa vzela še zasluženo nagrado. Urša Bogataj ni več sama med slovenskimi olimpijskimi prvaki iz Pekinga, v zlatem klubu so se ji pridružili Nika Križnar, Timi Zajc in Peter Prevc. Pa se slovenski torek v Zhangjiakouu z Zdravljico ni zaključil, še dvakrat so dobro uigrani vojaki ob stopničkah dvignili našo zastavo. Tim Mastnak in Gloria Kotnik sta sestavila popoln olimpijski komplet, skakalnemu zlatu dodala deskarsko srebro in bron. Zdaj je že jasno, tudi v Pekingu so športniki Slovenijo spremenili v velesilo.
Pa naj še kdo reče, da Slovenci ne prenašajo pritiska! Skakalna ekipa se ni ustrašila vnaprej pripisane vloge absolutnega favorita, pričakovanj navijačev, ki so jih dekleta še dvignila z izjemnimi skoki na posamični tekmi. Osem suverenih, dolgih in ravno prav elegantnih skokov je bilo dovolj za zlato. Kolobocije z opremo, diskvalifikacije in posledično ogromne razlike v nabranih točkah na mešani ekipni tekmi so ponudile vse prej kot dobre argumente zagovornikom širitve skakalnega programa na olimpijskih igrah, a slovenska zmaga na srednji skakalnici je bila čista, zaslužena, prigarana.
Na vzhod z emblemom Triglava na prsih niso odleteli turisti
Če so bo našel kak analitik, ki bo skušal najti preprosto razlago za slovenske športne uspehe, bo imel hude težave. Enostavnega odgovora pač ni. Pri nas se talenti lahko med zvezde izstrelijo skozi vedno bolje utečen sistem, podprt z nacionalnim skakalnim centrom in skakalno gimnazijo, gre pa tudi po drugi, precej bolj neobičajni poti. Kar vprašajte deskarje. Tim Mastnak se je z ekipo, v kateri njegov oče opravlja naloge, za katere je v razvitejših reprezentancah zadolžena armada ljudi - od trenerja do šoferja -, prebil do naslova svetovnega podprvaka, vzel veleslalomski kristalni globus, z olimpijskim srebrom pa potrdil, da je na deski med najboljšimi na svetu.
Krasno, izjemno zgodbo je spisala Gloria Kotnik. V tej sezoni se je šele vrnila na tekmovališča po premoru, ki ji je dal, kot sama pravi, največji uspeh življenja, sina Maja, na prvem seznamu slovenskih olimpijcev je sploh ni bilo, v Peking je odletela s povabilom mednarodne smučarske zveze, nato pa zablestela kar na tekmi vseh tekem.
Tako silovito so se slovenski olimpijci na teh igrah zagnali v zbiranje odličij, da nam ni treba izumljati posebnih lestvic, medalj deliti s številom prebivalcev države, da bi ugotovili, kako zelo dobri so. Ne le zato, ker je štetje, po katerem je ena slovenska medalja vredna 700 kitajskih, težko objektivno, ali pa zato, ker se na koncu vedno najdejo kaki Norvežani, ki nas tudi po prilagojeni metodologiji prehitijo. Letos je dovolj kar absolutna lestvica. Po štirih dneh iger je Slovenija s petimi medaljami na devetem mestu najuspešnejših reprezentanc na igrah. V špici! Na vzhod z emblemom Triglava na prsih niso odleteli turisti. Skoraj 15 odstotkov članov reprezentance je že stalo na stopničkah. Pa so nekateri aduti še v talonu. Morda pa rekordna bera iz Sočija 2014 z osmimi kolajnami le ni nedosegljiva.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
