Mariborske Nove KBM z več kot stoletno tradicijo ni več, poslej je madžarska OTP banka. Po burnih odzivih zaradi selitve sedeža banke v Ljubljano in pogovorih z ljudmi na Trgu Leona Štuklja, kjer je bil sedež te za podravsko regijo in tudi Slovenijo pomembne bančne institucije, ugotavljamo, da je večini žal, da nekoč tradicionalno rdeče bančne blagovne znamke ni več. Še več, poleg NLB je NKBM tudi sistemska banka in pod nadzorom Evropske centralne banke in tudi zato so madžarski bankirji na široko odprli denarnico in si odprli pot v evroobmočje.
A kot za Večer ugotavlja ekonomist Bogomir Kovač, smo se v nevarno situacijo, ko nam bo gospodaril tuji madžarski kapital z vsemi strateškimi ekonomsko-političnimi vplivi, z nepremišljenimi potezami v preteklosti spravili sami. Dodajmo, ko so naši politiki hlapčevali Bruslju, ki je perfidno zasledoval svojo politično in ekonomsko agendo. Spomnimo se klavrne belgijske bančne avanture KBC banke v NLB. Pa spiska za privatizacijo državnega premoženja, na katerega je vlada Alenke Bratušek uvrstila Novo KBM. Še prej pa v bančni sanaciji na hrbtih davkoplačevalcev izbrisala sto tisoč malih delničarjev, ki že več kot deset let čakajo na pravične odškodnine! Četudi je to v igri bančnih sanacijskih milijard in okoli milijarde, ki jo je OTP odštela za NKBM, drobiž. Nato jo je ameriškemu Apollu prodala vlada Mira Cerarja. Pa ji ne bi bilo treba, saj bi prodajo lahko zaustavila, tako kot je to storila v primeru Telekoma Slovenije.
Z današnjega zornega kota je treba priznati, da so ameriški bankirji s prevzemom štirih bank konsolidirali slovenski bančni sistem in zviševali dobičkonosnost, tudi z optimiziranjem števila zaposlenih. Ob tem ni dvoma, da so skupaj z nekaj sto milijoni dividend, s prodajo premoženja prevzetih bank in kupnino zmagovalci slovenske bančne tranzicije.
Tudi Madžari so si letos iz prevzetih bank SKB in NKBM že izplačali okoli 150 milijonov evrov. S to dinamiko si bodo okoli 1,3 milijarde evrov, kolikor so odšteli za obe banki, povrnili še prej kot v desetih letih. Poleg tega so pridobili želenih 30 odstotkov slovenskega bančnega trga, s čimer enakovredno konkurirajo slovenski NLB. Mimogrede, od neuspešnega naskoka NLB na Addiko bank, ki ga je preprečil srbski lastniški blok, bo lahko imela posredne koristi na Balkanu tudi OTP ...
Kljub vsej korporativni bančni retoriki pa Madžari največjega prevzema v svoji zgodovini najverjetneje ne bi mogli izpeljati mimo politike, tako madžarske kot slovenske. Čeprav madžarski novinarski kolegi menijo, da je karizmatični alfa in omega bančne skupine OTP Sandor Csanyi prevelik tudi za Viktorja Orbana, ne gre spregledati, da ima ta poslej domačega bančnega zaveznika za širjenje svojih populističnih idej. Da je Csanyi maja 2021 obiskal tedanjega premierja Janeza Janšo, je objavil njegov kabinet. Podjetni ljubljanski župan Zoran Janković pa naj bi imel neuradno veliko besede pri tem, da so Madžari preselili sedež banke v Ljubljano, navsezadnje gradijo sredi Ljubljane pol milijarde evrov vredno Emoniko. Da je Csanyi velik prijatelj slovenskega političnega upa v senci Aleksandra Čeferina, pa madžarski bankir poudarja kar sam ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
