Sinoči se je odvila sedma gala podelitev ZIZ nagrad, ki je ob enem tudi zaključek drugega ZIZ festivala – dnevov mariborske alternativne gledališke produkcije. V preteklem tednu je festival potekal na daljavo, na spletnih medijih in radijskih frekvencah.
"V kolektivu z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je v vseh teh letih dogodek uspelo pripeljati do točke, ko lahko Galo ZIZ označimo za kulturni dogodek z dodano vrednostjo, tudi v za performativno umetnost neugodnih razmerah," pravi Barbara Polajnar, umetniška vodja Kolektiva ZIZ in producentka festivala, ter dodaja: "V kolektivu na področju družbeno angažiranega gledališča odpiramo tematike, ki so pereče in pomembne tukaj in zdaj. Mariborska alternativna gledališka scena se razvija iz leta v leto in je vedno bolj pestra, zato želimo, da se po svoji poti, skupaj s kolektivom ZIZ, razvija še naprej."
Pomen vztrajnosti in borbe pri alternativnem gledališkem ustvarjanju je poudaril tudi slavnostni govornik Miha Bezeljak. Kot pravi, je ključno, da se zdaj, ko se kultura sooča s številnimi omejitvami, umetniško ustvarjanje ne preneha. Prav s kvalitetnim in raznovrstnim ustvarjanjem namreč odgovarjamo na vulgarno vprašanje, zakaj kulturo sploh še potrebujemo.
Letos sicer ob zaključku festivala niso podelili nagrad, podelili so pa ZIZ prstan, nagrada za pomemben doprinos k oblikovanju alternativne uprizoritvene scene v Mariboru. Letošnji prejemnik ZIZ prstana je Renato Volker, ki je v govoru ob prejemu ZIZ prstana v svojem slogu povedal: "Komu drugemu pa bi ga lahko dali? Pa skromnost na stran. V iztekajočem letu sem bil inspiracija sebi in drugim. Težko je prešteti performanse, akcije in javna pojavljanja, tako v medijih, kot v žilo. Še težje preštejem kazni, ki mi jih je zato napisala policija. Underground je končno postal mainstream. Ta prstan mi pomeni vse, razen tistega, kar mi ne. To je spodbuda za nadaljnje delo in naslednji prstan drugo leto, saj imam zaenkrat še obe roki."
