Ugledni Mariborčani o covidu-19: Konec poljubov in udobja, prihaja streznitev

S tremi uglednimi, upokojenimi Mariborčani, Bredo Pugelj Otrin, dramsko igralko SNG Maribor, dr. Erihom Tetičkovičem, nevrologom UKC Maribor in profesorjem Medicinske fakultete Maribor, ter ddr. Matjažem Mulejem, ekonomistom in profesorjem EPF Maribor, oba sta prejela tudi priznanje častni občan Maribora, smo se pogovarjali o tem, kako doživljajo aktualni čas in epidemijo covida-19. Kaj zaznavajo, o čem razmišljajo in kakšno prihodnost vidijo? V kratki refleksiji vsi trije izražajo hvaležnost vsem tistim, ki tvegajo svoje zdravje, da ga drugi tvegajo manj.

Izumrlo mesto, pes prijatelj in grda politika

Pretekla dva meseca izolacije, potem so bili pretrgani običajni življenjski stil in vsakodnevni socialni stiki, gibanje, dinamika in ustvarjanje, so bili za Eriha Tetičkoviča mukotrpni. "Na začetku je bilo morda še zanimivo, ampak tudi računalnikov, knjig, televizije in radia se nekako naješ. Hvala bogu, da me je štirinožni prijatelj peljal na kratek sprehod okrog Treh ribnikov in v park. To je bil balzam za mojo dušo in mi je dajal občutek, da sem vsaj malce svoboden. Če sem slučajno moral v mesto, sem imel občutek, da je mesto izumrlo, da to ni moj Maribor, in prijela se me je tesnoba. Vendar se je obrestovalo, da smo se držali vseh ukrepov. Vsa čast Mariboru, vodstvu občine, da je bil med prvimi, ki je uvedel ukrepe."

​Maribor naj gre naprej s turizmom in vrtičkarstvom

Tetičkovič upa, da bo koronska izkušnja strnila, povezala ljudi in da jih je marsikaj naučila - solidarnosti, pomoči, enakosti, prijateljstva. Situacijo in strah pred drugim valom okužbe, ki se zajeda pod kožo, je treba vzeti kot dejstvo. "Težko se bomo navadili na svet, ki ga nismo navajeni, četudi si ga razumsko znamo razložiti. Čaka nas težko socialnoekonomsko obdobje in znova bo potrebna pomoč sočloveka. A ta ne more biti zgolj stvar posameznikov in dobrodelnih organizacij, potreben bo radikalen pristop države. V javnem zdravstvu ne bomo mogli hitro nadoknaditi vsega izgubljenega, počasi bomo zlezli na zeleno vejo. Zaostanki, čakalne vrste bodo veliki, ampak jih bomo premostili," je optimističen.

Hrčkovi nagoni, strah in pisanje proze

Razpoloženje Brede Pugelj Otrin je v času karantene nihalo. Občasno je padala v črno luknjo, pove metaforično. Ugotovila je, da za pravo, dokončno penzijo še ni zrela. Močno pogreša dejavnosti v Varstveno-delovnem centru Polž, kjer se ukvarja z uporabniki s posebni potrebami, in v Baletni akademiji Antona Bogova, kjer malčke uvaja v klasični balet. Kljub vsemu je v njej brbotala ustvarjalna žilica. Dokončala je prozno delo, s katerim se je ukvarjala že dobro leto. Zaveda se, da v trenutnih okoliščinah iskanje založnika ne bo lahko.

Nauki o varnosti in uteha v kulturi

"Zelo so me razveselili spletni prenosi gledaliških predstav, koncertov in kulturnih programov. Publika je tako dobila ogromno dušne hrane," meni dramska igralka. "Žal se mi je na tablici pokvaril zvok," doda. "Ker nisem znala popraviti računalnika in živim sama, nisem mogla nikogar prositi za pomoč. Prenos Labodjega jezera iz Hamburga sem spremljala do polovice brez glasbe in potem obupala. Zelo pa sem si oddahnila, ko so končno odprli knjižnico," pravi. Tam je bila že prvi dan in si izposodila Jančarja.

(Ne)ubogljivi narod in kratkoročnost podjetnikov, politikov

Tudi Matjaž Mulej ni med tistimi upokojenci, ki ne vedo, kaj bi delali (v karanteni), ampak med tistimi, ki ne vedo, kaj najprej storiti. Piše (strokovne) članke, knjige o družbeni odgovornosti, prevaja de Bona ... Kot strasen tenisač spet redno preganja žogico na igrišču. Ne strinja se, da so koronsko tvegana skupina starejši, po njegovem so to bolehni. Epidemijo doživlja "kot dragocen vzrok, da smo ljudje pokazali veliko osebne in družbene odgovornosti. Sprejemamo navodila stroke, tudi tista manj smiselna, ki jih pove vlada, in zavračamo njeno težnjo k samovolji oblastnikov."

​Prihodnost v podjetništvu, krajšem delovnem času ...

"​Človeštvo je po svojih globalnih organih OZN in ISO med svoje pogoje obstoja zapisalo trajnostni razvoj in odgovornost, da imajo tudi naslednje generacije od česa živeti. Krizo je priznalo, ko je sprejelo 'vojno zoper terorizem', a je podnebje in s tem preživetje pustilo ob strani." Opažanje, da človeštvo ponujajočo priložnost za večje, korenite spremembe očitno še ne bo zagrabilo, se mu ne zdi zgrešeno. Ne bo šlo hitro (na bolje). "Večje evolucije so postopne," odvrne. "Starogrška demokracija je zajela tri odstotke ljudi, magna charta nekaj več ..."