Arhitekta Ivana Vurnika v Mariboru poznamo predvsem po Vurnikovi koloniji, delavskem naselju vrstnih hiš na Taboru, ki danes bolj ali manj ohranjena, mestoma spremenjena še priča o delavski preteklosti mesta. Manj znana so v tem prostoru njegova druga dela, denimo nadškofijska kapela v Trstu, sanatorij na Golniku, Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, Aljaževa kapela v Vratih, kopališče Obla Gorica v Radovljici, spomenik skladatelju Juriju Fleišmanu v Beričevem pri Ljubljani in urbanistična ureditev Bleda. Prav te so od danes na ogled na promenadi Mestnega parka v Mariboru.
Razstava, ki sta jo ob 140. obletnici rojstva Ivana Vurnika pripravila Center arhitekture Slovenije in Muzej za arhitekturo in oblikovanje, želi opozoriti na arhitektova vodilna in nekatera manj znana dela ter predstaviti njegov vpliv na razvoj slovenske arhitekture, piše v vabilu na razstavo, na odprtju pa so pri UGM napovedali nadaljnje raziskovanje Vurnikovega dela v Mariboru. Tako bodo 25. oktobra denimo pripravili tudi voden ogled kolonije, ki sodi med trojico delavskih kolonij v mestu, poleg Vurnikove še Železničarska in Hutterjeva.
Arhitektova osrednja dela so predstavljena z reprodukcijami originalnih načrtov, ohranjenih fotografij in s sodobnimi fotografijami arhitekturnega fotografa Mirana Kambiča. Fotografije današnjega stanja izražajo odnos uporabnikov do arhitekture, ohranjanja te in skrb zanjo, ki, kot je v vodenem ogledu dejala soavtorica razstave Nives Čorak, tudi v mariborskem primeru ni vedno zgledna. Videz marsikatere hiške iz kolonije je danes namreč bistveno drugačen od prvotnega. Da je imel Vurnik tudi izrazit socialni čut, pa je dejala Barbara Viki Šubic, druga soavtorica razstave: "V tistih časih so se morali delavci po končani delovni dobi izseliti iz domovanj, ki so jim jih zagotovila podjetja." Vurnik je ponujal sistem, v katerem so delavci skozi delovno dobo odplačali bivališča in tako so jih lahko po upokojitvi obdržali.
