Na izviren način so se mariborski predšolski oddelki s prilagojenim programom, ki letos praznujejo pol stoletja delovanja, prilagodili covid razmeram, ki onemogočajo tradicionalna praznovanja z druženjem: jubilej bodo zaznamovali z akcijo 50 kilometrov za 50 let. Z njo vabijo starše otrok, ki obiskujejo vrtce s prilagojenim programom pa tudi vrtčevske skupine iz rednih vrtcev - še posebej iz enot, v katerih gostujejo - in sploh vse, ki jih želijo podpreti oziroma zaznamovati njihovih 50 let, da v maju prehodijo 50 kilometrov - za vsako leto delovanja enega.
Velik odziv
"Sodeluje že več kot 110 posameznikov, družin in skupin, in vsak dan se pridruži še nekaj novih udeležencev," je zadovoljna Pegi Zakrajšek Stergar, pomočnica ravnateljice za predšolske oddelke s prilagojenim programom pri Osnovni šoli Gustava Šiliha, ki vodi akcijo. Prijaviti se je še mogoče preko njihove spletne strani.
Zgodnja strokovna obravnava otroka je izjemno pomembna, da otrok razvije vse svoje potenciale
Doslej so udeleženci prehodili že več kot 1500 kilometrov - vsak udeleženec hodi, kolikor zmore in kadar lahko, enkrat tedensko pa sporoči, koliko kilometrov je prehodil, kar se zapiše in objavi v tabeli akcije na spletni strani predšolskih oddelkov s prilagojenim programom. Tam objavljajo tudi fotografije pohodov, ki jim jih udeleženci pošiljajo. Akcija se bo sklenila konec maja.
V osmih skupinah 48 otrok
V Mariboru imamo osem vrtčevskih oddelkov s prilagojenim programom, ki jih obiskuje 48 otrok, starih od enega do šest, tudi sedem let. "Zgodnja strokovna obravnava otroka je izjemno pomembna, da otrok razvije vse svoje potenciale," poudarja Pegi Zakrajšek Stergar. Leta 1971, ko je v sklopu OŠ Gustava Šiliha začel delovati prvi oddelek, je bilo vanj vključenih deset otrok in potem vsako leto več. V devetdesetih letih je število oddelkov naraslo na devet in okoli leta 2000, ko se je krepila težnja po vključevanju v redne vrtčevske skupine, upadlo na šest oddelkov, pred leti pa spet začelo naraščati. Drugače kot drugod po Sloveniji, kjer so ti "razvojni" oddelki del rednih vrtcev, so v Mariboru predšolski oddelki s prilagojenim programom organizacijsko in kadrovsko del OŠ Gustava Šiliha, delujejo pa v prostorih rednih vrtcih. "Takšna rešitev je s strokovnega vidika zelo dobra," ocenjuje Pegi Zakrajšek Stergar. Ali otroci nato nadaljujejo šolanje na OŠ Gustava Šiliha? "Dosti jih gre na to šolo, a nekateri gredo tudi v redno osnovno šolo in so uspešni, nekateri na Center za sluh in govor, nekaj pa tudi v kak zavod."
{api_embed_photo}663739{/api_embed_photo}
Z razpršenostjo do inkluzije
Delujejo na štirih lokacijah: dve skupini sta v Domu Antona Skale, dve v enoti Lenka pri Vrtcu Otona Župančiča, dve v enoti Veveriček pri Vrtcu Jožice Flander in dve v enoti Mehurček pri vrtcu Tezno. Na ta način se približajo staršem, in kar je najpomembnejše, s tem omogočajo inkluzijo. Skupine so heterogene tako po starosti kot glede motenj oziroma primanjkljajev, ki jih ima otrok - nekateri imajo motnje avtističnega spektra, nekateri genetske motnje, npr. Downov sindrom, nekateri cerebralno paralizo.
V vsaki skupini je šest otrok. Z otroki v skupini delata specialna in rehabilitacijska pedagoginja in vzgojiteljica predšolske vzgoje, individualno pa še fizioterapevtka, delovna terapevtka in logopedinja, ki "krožijo" med enotami. Tako je otroku zagotovljena celostna obravnava, za vsakega je pripravljen individualiziran program.
V rednih vrtcih izvajajo tudi mobilno specialno pedagoško službo, ki otrokom zagotavlja dodatno strokovno pomoč. "Zelo dobro sodelujemo s Centrom za zgodnjo obravnavo pri Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca," še pravi Pegi Zakrajšek Stergar.
Že dvakrat na Urbanu
Kilometre, s katerimi zaznamujejo 50 let delovanja vrtčevskih oddelkov za otroke s posebnimi potrebami, pridno nabira tudi štiričlanska družina Robič iz Kamnice. Njihov šestletni sin že tri leta obiskuje oddelek Sovice. "Zelo smo zadovoljni z vrtcem - odlično sodelujemo in napredek je pri Noelu zelo viden," pravi njegova mama Jasna Robič.
Akciji so se pridružili brez oklevanja. "Naš Noel je zelo aktiven fant in potrebuje gibanje, da potroši energijo. Doma imamo veliko prostora za gibanje, hiša je ob robu gozda, a tudi sicer smo zelo aktivni. Pogosto gremo na šolsko igrišče ali pa na sprehod, tudi na pohod na Urban. Zdaj v maju, ko poteka akcija, smo bili na Urbanu že dvakrat in še nameravamo iti." Skrbi, da bi ne prehodili zadanih 50 kilometrov, v tej družini ni, se nasmeji sogovornica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
