(PISMO BRALCA) Mariborski občinski urbanisti, kje ste? Na Partizanski je danes denimo vsak kiosk drugačen

Žalostno je, da v Sloveniji urbanizem, arhitekturo in krajinsko arhitekturo narekujejo kapital in premožni posamezniki, ki jih bolj kot strategija prostorskega razvoja zanima zadovoljitev lastnih interesov.

Kioski na Partizanski cesti. Fotografija je simbolična.
Kioski na Partizanski cesti. Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

DR

Datum 21. april 2026 05:00
Čas branja 2 min

Velikokrat razmišljam, kje so in kaj počno mariborski občinski urbanisti. Že laiki, ki me pogosto sprašujejo, kaj se dogaja v Mariboru, opažajo v našem mestu številne urbanistične napake.

Na Partizanski cesti oziroma pred Modno hišo, na primer, so bili nekdaj kioski, delo znanega arhitekta Petra Kocmuta, oblikovani enotno. Danes pa je vsak kiosk drugačen, nekateri so celo obiti z lesom ali plastiko. Pred kratkim se je pojavil povsem nov, neustrezno obarvan kiosk v čisto novi obliki. Za vse spremembe bi se lastniki ali najemniki kioskov obvezno morali posvetovati z avtorjem, vendar je avtorstvo, čeprav je zakonsko zaščiteno, za mariborske občinske službe in novodobne projektante nepomembno.

Pred stavbo nekdanjega Zadružnega doma iz leta 1923, na nasprotni strani ceste, sta se prav tako pojavila lesena prizidka, ki sta razvrednotila arhitekturo stavbe.

V minoritsko dvorišče Žičkega dvora sodi samostanski vrt, nikakor pa ne "garni hotel", ker bo razvrednotil Vojašniški trg. Prav ta trg predstavlja najstarejši del srednjeveškega Maribora. Številni ugledni arhitekti vedo, da je projektno dokumentacijo pripravil podžupan MO Ljubljana, in ne projektant, podžupan MO Maribor, kot je navedeno na tabli gradbišča. S tem posegom je razvrednoten zgodovinski rob Lenta, saj so minoritsko dvorišče povezali z novo ureditvijo Lenta in tako poškodovali del obzidja, na katerem stoji Žički dvor. Povsem nerazumljivo je, kako je bilo možno za tako grob poseg dobiti soglasje Zavoda za kulturno dediščino, katerega poslanstvo je prav varovanje kulturne dediščine. Nekdanji direktor Zavoda za kulturno dediščino, pokojni g. Janez Mikuž, ki je bdel nad kulturnimi spomeniki, je že v 80. letih preteklega stoletja pripravil izhodišča za projekt prenove srednjeveškega Maribora, izdelal pa ga je nekdanji regionalni Zavod za urbanizem Maribor.

Žalostno je, da v Sloveniji urbanizem, arhitekturo in krajinsko arhitekturo narekujejo kapital in premožni posamezniki, ki jih bolj kot strategija prostorskega razvoja zanima zadovoljitev lastnih interesov.

Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Katera stranka vas je v novem sklicu parlamenta najbolj prepričala?
Svoboda.
27%
388 glasov
SDS.
17%
248 glasov
NSi/SLS/Fokus.
4%
65 glasov
SD.
5%
78 glasov
Demokrati.
2%
24 glasov
Levica/Vesna.
20%
288 glasov
Resnica.
3%
39 glasov
Nobena.
20%
289 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
3%
39 glasov
Skupaj glasov: 1458