Največji val naložb v javna najemna stanovanja v zgodovini Slovenije

Po podatkih občin nam manjka okvirno 20 tisoč javnih najemnih stanovanj. Vlada bo zato mladim, družinam, ranljivim skupinam in starejšim omogočila dostop do dostojnega bivanja.

Milijarda evrov za dolgoročno stanovanjsko stabilnost

Prelomni Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki je začel veljati avgusta 2025, bo v desetih letih zagotovil milijardo evrov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Z zagotovitvijo stabilnega vira financiranja gradnje javnih stanovanj in novelo Stanovanjskega zakona je vlada prvič po 30 letih ustvarila pogoje, ki omogočajo strateško načrtovanje projektov glede na potrebe prebivalcev, občin in gospodarstva.

Dodatno je vlada vzpostavila evidenco javnih najemnih stanovanj s podatki o obstoječem fondu in stanju stanovanj, kar bo osnova za nadaljnji razvoj novih projektov. Poleg tega pa sistematično pregleduje državna in občinska zemljišča, primerna za stanovanjsko gradnjo, da bi tako pospešila gradnjo javnih najemnih stanovanj.

Z novim zakonodajnim paketom in omenjenimi aktivnostmi bomo v Sloveniji do leta 2035 dobili 20.000 novih javnih najemnih stanovanj, kolikor znašajo potrebe glede na podatke občin. Potrebe so največje v Ljubljani, gradnja javnih najemnih stanovanj pa je načrtovana po vsej Sloveniji. Projekti že potekajo v Lendavi, na Jesenicah, v Lukovici, Celju, Mariboru, Kranju in Kopru, pripravljajo se tudi v manjših občinah, kot so Pivka, Ilirska Bistrica in Črna na Koroškem.

Večja avtonomija občin in enostavnejši postopki

Pri izvajanju ukrepov bodo sodelovali stanovanjski skladi, občine in neprofitne organizacije. Javna najemna stanovanja, ki so jih mnoge občine do zdaj dojemale kot breme, postajajo razvojna priložnost. Novela Stanovanjskega zakona prinaša poenostavljene postopke oddaje javnih najemnih stanovanj in zmanjšuje finančno breme lokalnih proračunov. Subvencioniranje neprofitnih najemnin bo od občin prevzela država, subvencioniranje tržnega najema pa bo z države prešlo na občine. Občine bodo lahko razpise bolj ciljno usmerjale, na primer posameznim družbenim skupinam, mladim ali pa poklicem, ki jih želijo privabiti v svoje okolje.

Najemnine v javnih najemnih stanovanjih se bodo v prihodnjih petih letih postopoma višale, saj morajo pokrivati stroške vzdrževanja in vlaganj. Trenutno znaša najemnina za 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje v javnem najemnem sektorju med 170 in 390 evrov, odvisno od starosti in lokacije. Po novi zakonodaji bo višina najemnine med 280 in 410 evrov, kar je še vedno bistveno nižje od tržne najemnine. Najranljivejše skupine pa bodo še naprej zaščitene s sistemom subvencij.

Javna najemna stanovanja niso namenjena samo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, ampak so dostopna praktično 80 odstotkom slovenskega prebivalstva. 

Stanovanje kot pravica, ne privilegij

Ključna izboljšava stanovanjske politike je, da se bo povečala dostopnost stanovanj za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje, kot je bil na primer razpis občine Celje, s katerim je javna stanovanja namenila medicinskim sestram.

Nova zakonodaja uvaja tudi kategorijo javnega najemnega oskrbovanega stanovanja. Gre za stanovanja, ki so arhitekturno prilagojena starejšim. To pomeni, da so stanovanja namenjena preselitvi starejših v bolj primerno okolje, v stanovanje brez arhitekturnih ovir in na lokaciji, kjer imajo boljši dostop do storitev in oskrbe. Taka stanovanja bodo lahko najeli tudi starejši, ki so lastniki stanovanj, ob omejitvi, da svoje lastniško stanovanje ponudijo v družbene namene. 

Naročnik oglasnega sporočila je Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje.