Mitja Slavinec opozarja: Financiranje univerz poglablja razvojni razkorak v Sloveniji

Kandidat za rektorja Univerze v Mariboru v odprtem pismu vodstvom parlamentarnih strank v času, ko nastaja nova vlada, in pred rektorskimi volitvami

Mitja Slavinec
Mitja Slavinec
Sašo Bizjak

DR

Datum 5. maj 2026 11:58
Čas branja 2 min

Večina sredstev in raziskovalnega potenciala ostaja v Ljubljani, kar po mnenju profesorja, kandidata za rektorja Univerze v Mariboru Mitje Slavinca ogroža regionalni razvoj in konkurenčnost države. Slavinec je v odprtem pismu vodjem parlamentarnih strank opozoril, da Slovenija kljub deklarativni podpori decentralizaciji še naprej krepi razvojno koncentracijo v osrednjeslovenski regiji. Ključno vlogo pri tem ima, kot poudarja, tudi model financiranja javnega visokega šolstva.

Podatki kažejo izrazito neravnovesje: skoraj 59 odstotkov tujih investicij in več kot polovica sredstev za raziskave in razvoj je skoncentriranih v osrednji regiji, kjer živi dobra četrtina prebivalstva. Podoben vzorec se kaže pri univerzah. Za leto 2025 je Univerza v Ljubljani prejela več kot 262 milijonov evrov oziroma 71,5 odstotka sredstev, medtem ko je Univerza v Mariboru dobila 22 odstotkov, Univerza na Primorskem pa le 6,5 odstotka.

"Verjamem, da je akademska in znanstvena odličnost možna le v okolju, ki zagotavlja pravičen dostop do virov. Pričakujem, da bo slovenska politika vprašanje visokega šolstva obravnavala kot ključni element nacionalne kohezijske politike, ne pa kot orodje za ohranjanje centralizirane moči," piše. 
"Verjamem, da je akademska in znanstvena odličnost možna le v okolju, ki zagotavlja pravičen dostop do virov. Pričakujem, da bo slovenska politika vprašanje visokega šolstva obravnavala kot ključni element nacionalne kohezijske politike, ne pa kot orodje za ohranjanje centralizirane moči," piše. 
Andrej Petelinšek

Po Slavincu takšen razkorak neposredno vpliva na razvoj: omejuje infrastrukturne naložbe izven prestolnice, spodbuja odliv kadra in zmanjšuje inovacijski potencial drugih regij. Posledično se poglabljajo gospodarske razlike med centrom in preostalo državo. Zato poziva politiko k sistemski prenovi financiranja visokega šolstva in raziskovanja ter k jasni opredelitvi do vprašanja regionalne enakosti. Po njegovem mnenju mora država zagotoviti bolj uravnotežen razvojni model, saj je dostop do znanja in raziskovalnih kapacitet ključen za dolgoročno konkurenčnost Slovenije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala Slovenija izboljšati odnose z Izraelom?
Da, to je nujno!
15%
94 glasov
Seveda, ko ne bo več na oblasti Benjamin Netanjahu.
7%
47 glasov
Šele takrat, ko Izrael ne bo več sprožal konfliktov v regiji.
33%
211 glasov
Ne, Izrael si tega ne zasluži.
39%
248 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
37 glasov
Skupaj glasov: 637