Približno 20 tisoč do 25 tisoč Slovencev dela v Avstriji, Štajercev, Korošcev in Pomurcev. Med njimi so mnogi Mariborčani. Dnevno se vozijo v službo v sosednjo državo, ki je zaradi širjenja epidemije s koronavirusom odprta le na določenih mejnih prehodih in ki je na mejah s Slovenijo ponoči uvedla poostren nadzor. Na ministrstvu za zunanje zadeve so sicer poudarili, da dnevni migranti spadajo med izjeme.
Slovenski delavci v Avstriji so od delodajalcev tudi dobili neke vrste prepustnice, poimenski dokument z datumom rojstva, za primer, da bi se meje še strožje zaprle in bi morali na delo. Vendar jih bolj kot omejeno vstopanje v Avstrijo in zapiranje določenih mejnih prehodov skrbi, kako dolgo bodo sploh še imeli delo, od katerega so eksistenčno odvisni, na zaslužek pa so vezane tudi njihove družine. Delodajalci jim množično ponujajo odpovedi in postopoma zapirajo podjetja.
Največ pet delavcev v skupini
Mariborčanka, ki ne želi biti imenovana in je blizu Lipnice tako kot marsikatera Slovenka delala na črno kot čistilka na domu premožnejše, zelo zaposlene družine, s katero niti ni imela stika, pripoveduje: "Na mizi (v hiši, ki jo je čistila, op. p.) me je pričakalo pismo s sporočilom - adijo, zbogom, da se mi zahvaljujejo in da me ne potrebujejo več od tega trenutka. Priložen je bil denar za dotlej opravljeno delo." Pobrala se je domov, v stiski, kako naprej.
Avstrija na meji uvedla poostren nadzor
Avstrija je s petkom tudi na meji s Slovenijo uvedla poostren nadzor potnikov za preprečevanje širjenja koronavirusa. Ukrep bo veljal najmanj do 7. aprila, med izjemami pa so navedeni tudi dnevni migranti. Od srede so sicer začasno zaprti nekateri bivši mejni prehodi med Slovenijo in Avstrijo. Na območju mariborske policijske uprave je v Avstrijo mogoče vstopiti preko Jurija in Šentilja (po avtocesti in regionalni cesti) ter Trat. Bivša mejna prehoda Jurij in Šentilj po regionalni cesti sta odprta samo med 6. in 21. uro. Med Slovenijo in Hrvaško potniki lahko uporabljajo prehode Središče ob Dravi, Ormož, Zavrč in Gruškovje.
Pri sporazumni odpovedi ni nadomestila plačila
Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije, je v zadnjih treh dneh prejel okoli 200 telefonskih klicev in elektronskih pisem na pomoč, vezanih na delo v Avstriji. Pravi, da se razmere spreminjajo zelo hitro, iz dneva v dan so na dnevnem redu prekinitve delovnih razmerij. "Po poročanju ORF naj bi bilo v enem dnevu na avstrijski zavod za zaposlovanje poslanih 16 tisoč ljudi, torej brezposelnih. Delodajalci Slovencem, delavcem migrantom, ponujajo odpovedi, in sicer sporazumne, kar je praksa v Avstriji. V Sloveniji pa je to problem, ker po naši zakonodaji delavec, ki bi želel na borzo, pri takšnem sporazumnem načinu ne prejme nadomestila plače. Na avstrijski borzi pa Slovenec ne more dobiti nadomestila, če tam nima prebivališča," izpostavlja. "Tega je ogromno, ljudje so v situaciji, ko ne morejo izkoristiti nobenih pravic."
"Na avstrijski borzi Slovenec ne more dobiti nadomestila, če tam nima prebivališča"
V zdravstvu in oskrbi ni bojazni za službo
Avstrijska vlada bo svojemu gospodarstvu, ki tako kot gospodarstva povsod po Evropi in svetu zaradi covida-19 doživlja krizo, za lajšanje težav, med katerimi je tudi ohranjanje delovnih mest, namenila 38 milijard evrov. A "avstrijska podjetja se navodil vlade slabo držijo ali sploh ne," meni Mario Fekonja. "Težko je dobiti verodostojne informacije, saj so od urada do urada različne."
Hrvati in Srbi v izolacijo
Obrtno-podjetniška zbornica Maribor povzema, kakšna so navodila za tuje delavce, razen za izjeme, ki želijo iz Slovenije domov:
- Bosna in Hercegovina svojim državljanom svetuje, da se domov ne vračajo. Če se bodo za to vseeno odločili, bodo morali v 14-dnevno samoizolacijo na domu. V prihodnjih dneh bodo na mejnih prehodih postavili šotorišča za karanteno, od koder bodo lahko vstopili v državo po dveh tednih.
- Ob vstopu na Hrvaško morajo hrvaški delavci v 14-dnevno karanteno.
- Srbi morajo ob vrnitvi v izolacijo za 28 dni.
