Kakšna bo covid zima

Ko so slovenski žičničarji v začetku leta opozarjali, da je zima naravna katastrofa in so državo pozvali k finančni pomoči, si niso predstavljali, da bo kmalu še slabše. Zaradi pandemije koronavirusa so morali marca predčasno ustaviti gondole, sedežnice in vlečnice. Ker covid-19 vmes ni čudežno izginil, ob načrtovanju prihajajoče sezone tako ni vprašanje le, ali bodo vremenske razmere vendarle bolj ugodne kot v zadnjih letih, ampak tudi, kako bodo poskrbeli za zaščitne ukrepe. Ob v koronačasu običajnem tehtanju med zdravstvenimi, varnostnimi in gospodarskimi interesi ni dileme, ali bomo sploh lahko smučali, so pa še vedno odprta čisto praktična vprašanja. Izpostavimo najbrž največje izzive: bodo v gondolah veljala poletna priporočila, ki so omejevala število potnikov, in kako bodo medsebojno razdaljo zagotavljali v vrstah za žičnice in smučarskih kočah? ​Še posebno, ko se bo spustila megla ali pritisnil mraz in bo večje število smučarjev pod streho iskalo zatočišče.

V Združenju slovenskih žičničarjev so naredili domačo nalogo in preverili, kakšne smernice so sprejeli v tujini. Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje so predlagali, da v gondolah ne bi več omejevali števila potnikov, ki pa bodo morali nositi zaščitne maske, omejitev tudi naj ne bi bilo na odprtih sedežnicah in vlečnicah, s katerimi se smučarji vozijo zunaj in so tako zaščiteni s čeladami, rutami, rokavicami ... Osem nagnetenih potnikov v gondoli za osem se sicer zdi nevarno žarišče za širitev okužb, a za takšen ukrep so se odločili tudi drugod po Evropski uniji, izpostavljajo slovenski žičničarji in zagotavljajo, da bodo za varnost poskrbeli. A v isti sapi opozarjajo, da morajo v koronasezoni tudi preživeti. Če bodo meje proti jugu zaprte ali bodo veljali strogi pogoji za vstop, lahko pričakujemo precejšen izpad tujih smučarjev. Ob takšni negotovosti je še najmanj pomembno, da tudi zabave po smučanju in plesi v pancerjih letos odpadejo.

Covid-19 in snežna podlaga pa nista edini skrbi slovenskih upravljavcev smučišč. Zastarela žičniška infrastruktura, s katero že dolgo ne konkurirajo več modernim središčem v tujini, precejšnje izgube v zadnjih letih in podnebne spremembe, ki niso naklonjene nižje ležečim smučiščem, so dolgoročno postavile pod vprašaj kar prihodnost celotne panoge. Finančna intervencija države, tudi po vzoru iz tujine, je tako nujno potrebna za preživetje in vse kaže, da se bo s spremembo zakona o žičniških napravah to že kmalu zgodilo. Če bodo v parlamentu potrdili spremembo zakona, bo država vsako leto sofinancirala delovanje in vzdrževanje žičniških naprav. ​Ali je takšna sistemska rešitev tudi smiselna, obstajajo različna mnenja, a širši pogled na delovanje gorskih centrov 365 dni na leto vsekakor upravičuje vlaganja iz javne blagajne. V Sloveniji en evro, porabljen za vozovnico na žičniških napravah, prinese dodatne štiri evre v destinaciji. V tujini še več.