S slovesno nedeljsko nadškofovo mašo v mariborski stolnici bo Nadškofija Mariobor začela kar triletno obeležitev 800. obletnice ustanovitve mariborsko-lavantinske škofije. Gre za krovno institucijo z najdaljšo tradicijo v mestu ter za najstarejšo samostojno škofijo v Sloveniji z neprekinjenim delovanjem. Vrhunec okroglega jubileja bo leto 2028.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedal koordinator praznovanja Sebastijan Valentan, se bodo v treh letih v mestu zvrstili številni dogodki - od koncertov in razstav do mednarodnih simpozijev, izletov, romanj, pogovornih večerov, ustvarjalnih delavnic za vse generacije, slovesnih bogoslužij in drugih slovesnosti.
Uradni začetek praznovanja bo v nedeljo s slovesno mašo v mariborski stolnici, ki jo bo vodil nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki bo hkrati blagoslovil nekaj obnovitvenih del v stolnici. Z dogodki v naslednjih letih želijo nagovoriti zlasti mlade.
Razstavae, oratorij, simpozij, koncert SNG, monografija ...
Med največjimi dogodki je Valentan omenil razstavo o zgodovini nadškofije, ki jo bodo skupaj pripravili nadškofijska arhiva iz Maribora in Ljubljane ter Pokrajinski arhiv Maribor in bo vsa tri leta potovala po župnijah mariborske nadškofije.
Prihodnje leto načrtujejo oratorij, pri katerem bodo sodelovali vokalni solisti, zbor in orkester, nastaja pa pod vodstvom Simona Robinsona. Septembra 2026 pripravljajo mednarodni simpozij o pomenu marijanskih svetišč na ozemlju škofije, slavnostni govornik pa bo rimski kardinal Rolandas Macrickas.
Leta 2027 bo operna hiša SNG Maribor obletnici posvetila koncert pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča, v katerem bodo izvedli Beethovnovo Miso solemnis, slovesno mašo za štiri soliste, mešani zbor in veliki orkester. S tem bodo obeležili tudi Beethovnovo leto, ko bo minilo 200 let od njegove smrti.
Vrhunec praznovanj bo leta 2028, ko je načrtovanih največ dogodkov. Celjska Mohorjeva založba bo tako izdala priložnostne šmarnice, mariborska nadškofija pa monografijo. Pokrajinski muzej Maribor bo pripravil razstavo pomembnejših izjemnih predmetov, povezanih z mariborsko-lavantinsko škofijo, v Narodni galeriji v Ljubljani pa bo na ogled razstava likovnih in kiparskih del, nastalih ali v posesti na ozemlju mariborske nadškofije.
Balet Stabat Mater in nov nadškofijski muzej
Pod umetniškim vodstvom direktorja mariborskega baleta Edwarda Cluga bodo uprizorili monumentalno delo Stabat Mater, na Slomškovem trgu pa bo ustanovljen nadškofijski muzej, ki bo postal osrednje mesto za zbiranje, varovanje in raziskovanje umetnin, liturgičnih predmetov, dokumentov ter arhitekturnih fragmentov, povezanih z nadškofijo in cerkvenim življenjem.
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je povedal, da obletnica spodbuja k večjemu medsebojnemu povezovanju in sodelovanju. "Zanimivo, da je naša lavantinska škofija nastala deset let po graški, torej smo zelo blizu tudi graški škofiji. Jubilej je priložnost, da se še bolj povežemo s sosednjimi škofijami, posebej s tistimi, s katerimi smo v tem času dobro sodelovali oziroma so nam bile blizu," je dejal Cvikl.
Utrjevanje vere in narodne zavesti
Lavantinska škofija po njegovem ni izrednega pomena le za utrjevanje vere in širjenje evangelija, pač pa je tudi utrjevala narodno zavest, še posebej po tistem, ko je škof Anton Martin Slomšek škofijski sedež prenesel v Maribor.
Škofijo je leta 1228 ustanovil salzburški nadškof Eberhard in za prvega škofa postavil Ulrika I., njen sedež pa je bil v Šentandražu na današnjem avstrijskem Koroškem. Odločilno prenovo je izpeljal škof Anton Martin Slomšek in 4. septembra 1859 je Maribor postal novi sedež škofije. Škofijske meje so bile dokončno izoblikovane leta 2006, ko sta nastali murskosoboška in celjska škofija, škofija Maribor pa je postala nadškofija in metropolija.
