(INTERVJU) Uroš Rozman: Zakaj trpi Mariborsko Pohorje

Po 27 letih obstoja Mariborska razvojna agencija (MRA) spreminja status in ime. Postala bo javni zavod, preimenovan v Regionalno razvojno agencijo za Podravje - Maribor, ki mu boste pripojili tudi hčerinsko podjetje Štajerski tehnološki park. Zakaj takšna sprememba in kaj prinaša?

"MRA je že dlje časa delovala po odloku iz leta 1993, ki ne bi smel več biti v veljavi, s kratico in obliko, ki nista več veljavna. Zato je bila ureditev statusne oblike agencije urgentna in moja prioritetna naloga. Vsebinsko pa se spreminjamo tako, da bomo lahko preko regionalnih projektov povečali regionalni vpliv na najbolj pomembnih razvojnih področjih - v podjetništvu, infrastrukturi, regionalnem razvoju in turizmu. Posledično smo želeli s spremembo imena nakazati, da nismo samo mariborska agencija."

Kateri so ti regionalni projekti, ki jih omenjate?

"Prvi trije, ki bi jih rad čim prej predstavil partnerjem, so bolj odločno privabljanje investitorjev, vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja v Podravju in vzpostavitev turistične destinacije Štajerska. Planirani projekti so še samooskrba, kjer želimo med drugim preko razpisov več domače hrane spraviti do javnih šol in vrtcev ter drugih potrošnikov, plovnost reke Drave in projekt mrežnega podjetniškega inkubatorja, kjer želimo to, kar v Pesnici dela Štajerski tehnološki park, prenesti tudi na druge občine. Ukvarjamo se še z razvojem koroške železniške proge in si želimo tesneje sodelovati pri razvoju mariborskega letališča. Eden od projektov je tudi celostna prometna strategija regije, v okviru katere bi se v Podravju ukvarjali z razvojem P+R (parkiraj in pelji, op. a.), železniške, avtobusne in kolesarske infrastrukture za potrebe trajnostne mobilnosti. To so teme, ki bi jih radi razvijali skupaj z občinami."

MRA se pod vašim vodstvom veliko posveča projektom v turizmu, omenjate tudi destinacijo Štajerska. Kakšno vlogo bo poslej imela agencija pri razvoju te panoge?

"Ugotovili smo, da v Podravju manjka povezovalec turizma, ponudba mesta Maribor pa ne more slediti drugim turističnim območjem v Sloveniji. Sploh v koronačasu nismo imeli dovolj outdoor ponudbe v bližnji in tudi širši okolici mesta, ki bi turiste nagovarjala, naj tu ostanejo dalj časa. Zato smo prepoznali priložnost, da skupaj s partnerji poiščemo možnosti, da se tudi turistična regija bolj poveže. Povezovati smo že začeli Pohorje, Dravo povezujemo že dalj časa in celo v več regijah. Takih projektov je lahko v Podravju več. Ko smo pripravljali regionalni razvojni program za novo finančno obdobje, smo med drugim ugotovili, da skoraj 90 odstotkov prenočitev v Podravju nastane v štirih občinah od 41, kar pomeni, da je turizem tu zelo ozko usmerjen v določene občine, ni pa tega, da bi turisti raziskovali regijo. V drugih regijah v Sloveniji je ta razpršenost večja in tudi turistični prihodki so večji."

Kako pa boste ločili pristojnosti med vašo agencijo in Zavodom za turizem (ZZT) Maribor. Z njim so lokalni turistični akterji že pregovorno nezadovoljni. Bo z vašim angažmajem na tem področju kaj bolje?

"Mislim, da je želja ZZT, da izboljša storitve zlasti v samem mestu, kjer je še veliko za postoriti, mi pa bomo delali na tistih produktih, ki povezujejo mesto z regijo, to so predvsem outdoor produkti. Pri tem bomo lahko z ZZT ustvarjali skupne zgodbe. ZZT ni bil namenjen temu, da bi gradil infrastrukturo, ki je osnova za razvoj turizma, ampak trženju te infrastrukture. Problem v preteklosti je bil, da je bilo na področju razvoja turistične infrastrukture premalo narejenega, zato je bilo tudi težko delati neko resno promocijo. Zdaj je želja, da bi se z izgradnjo infrastrukture, turističnimi produkti in promocijo v destinaciji ukvarjali v eni hiši, kar bi moralo prinesti boljše rezultate za destinacijo."

Eden vaših uspešnih projektov je Dravska kolesarska pot, ki se sicer dobro razvija, a ne pritegne toliko kolesarjev kot denimo podobne zgodbe na avstrijski strani. Kaj bi še morali narediti, da bi Dravska kolesarska pot bolj zaživela?

"Dravska kolesarska pot bo tako privlačna, kot je njen avstrijski del, šele takrat, ko bomo imeli enako ali podobno infrastrukturo. Za to bo treba počakati še nekaj let. Gre za velik infrastrukturni projekt, ocenjen na 30 milijonov evrov. Doslej nam je od države uspelo pridobiti pet milijonov evrov. Od 150 kilometrov v Sloveniji je polovica poti že dokaj urejena in ti deli dejansko pritegnejo več kolesarjev. Ker nam je letos od države uspelo dobiti vso projektno dokumentacijo, lahko naslednje leto računamo z gradnjo večjih odsekov kolesarskih poti. S projektom Naša Drava bodo urejena počivališča, direkcija za infrastrukturo pa bo po celi poti postavila informacijske table s ponudniki, tako da bo že drugo leto ta kolesarska pot povsem drugačna.

Imamo stoodstotno rast števila kolesarjev, to se vidi po številu kolesarjev na vlaku proti Koroški, natančne številke pa bomo dobili z že drugim števcem kolesarjev na Dravski kolesarski poti, ki bo med Limbušem in Rušami. Tudi Avstrijci so nas že prepoznali kot resnega partnerja in naš del poti predstavljajo na svoji spletni strani. Da pa bo Dravska kolesarska pot zanimiva vse do hrvaške meje, bodo morali boljšo infrastrukturo vzpostaviti tudi naši južni sosedje, s katerimi sem redno v komunikaciji, vendar tam zadeve potekajo zelo počasi. Si pa tu želimo daljinske kolesarje s torbami, ki si ob Dravi želijo preživeti več dni. To so za zdaj žal pretežno tujci."

Končana je tudi priprava strategije za Pohorje, ki ste jo snovali v okviru partnerstva za Pohorje. Katere so vaše ključne ugotovitve?

"Graditi želimo na treh nosilnih projektih. Prvi je vzpostavitev destinacije Pohorje s skupno celostno grafično podobo, spletno stranjo in promocijo. Tu bomo gradili na ponudbi povezovalnih produktov, ki jih je na Pohorju premalo ali jih skoraj ni, pa tudi infrastrukturi, kot so ceste, žičnice, kolesarske poti in pohodniške poti. Drugi cilj je vezan na gospodarski razvoj. Tu vidimo povezavo z lesom, radi bi razvili lesne centre, ki bi les, ki ga dobimo iz pohorskih gozdov ustrezno shranili in namenili za prodajo ali predelavo, ki bi bila prav tako v ožjem območju Pohorja. Ker nimamo ustreznih kapacitet, je les takoj odpeljan v tujino, kjer se skladišči in posledično predela. Tretji pomembni element je vzpostavitev Regijskega parka Pohorje. Na območju šestih občin bi ga vzpostavila država. Park bi imel nekaj zaposlenih, ki bi bdeli nad obiskovalci in tudi naravno-kulturno dediščino dela Pohorja. Poleg treh nosilnih projektov imamo več kot deset podprojektov, ki naslavljajo izgradnjo potrebne infrastrukture na Pohorju. Skupna vrednost je več kot sto milijonov evrov.

Ugotavljamo pa tudi, da so med posameznimi območji Pohorja velike razlike. V turističnem smislu je najbolj razvita Rogla, ki ima srečo, da ima resne lastnike, poleg tega pa na enem mestu tako ponudbo prenočitev kot smučarskega turizma in kolesarstva. Potem imamo Mariborsko Pohorje, ki trpi zaradi razbitosti lastniške strukture in propada Športnega centra Pohorje, kjer stvari še vedno niso sanirane. Tudi ko bo infrastruktura v dobrih rokah, bo potrebne veliko več energije, da se bodo različni lastniki začeli povezovati na enak način kot na Rogli. Mariborski del Pohorja ima največji izziv, hkrati pa največji potencial. Severni del z Lovrencem in Ribnico na Pohorju pa najbolj infrastrukturno zaostaja, medtem ko imajo na Kopah enega močnega lastnika, ki je pokupil žičniško in namestitveno infrastrukturo, vendar je tam problem osnovna infrastruktura, ki slabša kot v vseh drugih centrih."

Ste v tem procesu naleteli na kakšne težave, je bilo potrebnega veliko prepričevanja za sodelovanje? Maribor in Slovenci nasploh se neradi povezujemo ali to počnemo s figo v žepu.

"Želimo si, da bi večji turistični centri vedno bolj prepoznali potrebo po povezovanju. Z razvojem kolesarske infrastrukture, ki bo povezovala te centre, in spodbujanjem pohodništva ter razvojem skupnih turističnih produktov bo nastal resen argument, zakaj Pohorje povezovati. Upam, da bodo centri v tem prepoznali dodano vrednost."

So pa zdaj težki časi ne le za turizem, pač pa je na preizkušnji vse gospodarstvo. Kakšne posledice ima in bo še imela korona za mariborska podjetja?

"Dejstvo je, da kljub povratnim in nepovratnim sredstvom, ki jih je država namenila, marsikatero podjetje ne bo preživelo ponovnega popolnega zaprtja, ki se že nakazuje s povečevanjem števila okuženih. Če se podjetja ne bodo prilagodila, bomo izgubili velik del malega podjetništva. Treba je resno razmisliti, kako pomagati tem podjetnikom, finančne spodbude se bodo morale najbrž povečati."

Je tudi MRA kakorkoli vključena v blaženje posledic pandemije?

"Podjetnikom smo na voljo preko SPOT-točke. Mala in srednja podjetja se na naše svetovalce tej točki pogosto obračajo, na začetku epidemije predvsem zaradi zaprtja podjetij. Zdaj prihaja največ vprašanj glede trenutnih razpisov - mikrokreditov, ki so na voljo v letih 2020 in 2021, javnega poziva za nakup zaščitne opreme in denimo javnega razpisa za raziskovalna podjetja za odpravo posledic covida-19. Vključeni smo tudi v pripravo strategij za novo finančno perspektivo in ukrepov, ki so finančno podprti s strani EU zaradi covid situacije. V tem trenutku še ni jasno, ali bo denar iz EU razdeljen preko državnih institucij ali tudi preko razvojnih agencij."

Kako pa v mesto bolj pritegniti inovativna in visokotehnološka podjetja oziroma podjetja z dodano vrednostjo?

"Del reorganizacije naše agencije je namenjen tudi temu, da bi se bolj posvetil temu vprašanju. Imamo načrte, da bi obnovili občinski del stavbe KPD (nekdanja moška kaznilnica, op. a.) in tam vzpostavili raziskovalni podjetniški center, kjer bi prostor in mehko podporo namenili ravno takim podjetjem. Ob tem si želimo še, da bi povečali povezovanje z mariborsko univerzo in njenimi raziskovalnimi oddelki."

Kakšno je sodelovanje z Univerzo v Mariboru sedaj?

"Ogromno je neizkoriščenih potencialov. Proces sodelovanja z univerzo je v začetni fazi, šele naslednje leto bomo lahko govorili o resnih premikih. Z novim odlokom se bomo lahko namreč umestili tudi kot raziskovalna institucija, kar nam bo omogočilo boljše povezovanje z univerzo. Zdaj z mariborsko univerzo sodelujemo pri programiranju nove finančne perspektive, v kateri je znova precej sredstev namenjenih za raziskave. Ker v tej regiji raziskovalna dejavnost bazira predvsem na Univerzi v Mariboru, je univerza pomemben člen."